Uvodnik Dušan Lukič: Zakaj?

Pred dobrim tednom sem se domov peljal mimo zapore ceste (v nasprotni smeri) zaradi prometne nesreče.

8. 6. 2011

Ker se je nasproti pripeljaltudi preiskovalni sodnik, mi je bilo hitro jasno, da se je zgodilo nekaj hujšega. Naslednji dan berem članke in komentarje na spletnih straneh. Ne vem, koliko je resnice v tistem, kar sem prebral (da je bil v enem od avtomobilov neprivezan malček in da je bil prav zato precej huje poškodovan, kot bi bil sicer), a nekaj vem: vsakodnevno na cesti opazujem avtomobile, v katerih sedijo neprivezani otroci.

Nekako razumem, da opazim neprivezanega otroka v avtomobilu, v katerem so neprivezani tudi starši. Bedasta glava drugega pač ne pozna in od bedakov, ki ne znajo poskrbeti niti zase, ne morem pričakovati, da bodo poskrbeli za druge (se je pa ob tem treba resno zamisliti, kakšni ljudje imajo otroke). Razumel bi tudi, da je otrok pripet, starši pa ne – so sicer slab vzgled, a vsaj otroka učijo tega, da mora biti pripet. Precej bolj pa mi dvigne pritisk pogled v (po možnosti sodoben in varen) avto, v katerem so starši pripeti, otroci pa ne.

Starši torej vedo, kako pomembna je pravilna uporaba varnostnega pasu. Starši se zato z njim tudi pripnejo, seveda zato, da se jim v primeru nezgode ne bi kaj zgodilo – hkrati pa otroke pustijo nepripete? So bili ti otroci nezaželeni? So tako nadležni, da se jih ti starši želijo čim prej znebiti? Verjetno, kajti drugega razloga za tako ravnanje ne vidim. Ampak kot v prejšnjem odstavku: zakaj hudiča imajo potem otroka, če ga očitno ne marajo?

Dušan Lukič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri