Se še spomnite prvih telefonov v avtomobilih? Tistih ogromnih škatel, vgrajenih med sedeža, z veliko, oglato slušalko, seveda žično in polno velikih, gumijastih gumbov?
Potem so se avtotelefoni manjšali in na koncu izginili iz avtomobila, zamenjala jih je, seveda, najprej žična in potem brezžična (bluetooth) povezava avtomobila z (osebnim) mobilnikom. Avtomobil in telefon razen te povezave zdaj skoraj nimata nič več skupnega. Oziroma, da zapišem pravilno, nista imela. Kajti telefoni se vračajo v avtomobil. Postajajo namreč del avtomobilskega večpredstavnostnega sistema, oziroma si z njim delijo osnovo.
Proizvajalci so se namreč povezovanja sodobnega pametnega telefona, ki seveda že nekaj časa ni več le telefon, temveč za marsikoga pravo središče osebnega elektronskega življenja, lotili na več načinov.
Prvi so si izposodili le uporabniško izkušnjo in (delno) zasnovo. V avtomobil so dodali zaslone, občutljive za večprstni dotik, vanje prenesli možnost, da avtomobilski večpredstavnostni (in upravljavski) sistem upravljamo z gestami in na način, ki ga poznamo s pametnega mobilnika – nič več kot to. Nobenega nameščanja aplikacij, možnosti personifikacije ... Ideja je sicer dobra, a osebno mislim, da gre za slepo ulico – če je enaka uporabniška izkušnja, je lahko stvar tudi podobno prilagodljiva kot pametni mobilnik.
Drugi so stvar obrnili na glavo: prav mobilnik je (po vstavitvi na za to predvideno mesto) tisti, na katerem upravljamo skoraj vse funkcije avtomobila. Za začetek z avdiosistemom in podobnim, kasneje bo verjetno rešitev takšna, da bo imel uporabnik na mobilnik nameščeno aplikacijo, ki bo znala upravljati tudi bolj specializirane avtomobilske funkcije. Odlična rešitev, seveda za tiste, ki imajo pametni mobilnik. In nekaj varnostnih vprašanj bo seveda treba rešiti.
Tretji so nekje vmes: tudi operacijski sistem, ki poganja večpredstavnostni sistem avtomobila, je soroden mobilnikovemu (na primer Android), enaka je tudi možnost namestitev dodatnih aplikacij – ne sicer naravnost iz na primer Googlove trgovine Play, saj morajo biti aplikacije vendarle prilagojene uporabi v vozilu in povezovanju z drugimi funkcijami v njem), a v osnovi so te lahko enake. Če bo takšna rešitev na primer omogočala prosto izbiro navigacijskega sistema (ki je navsezadnje le aplikacija), je enakovredna drugi, še zlasti ob pravilni povezavi trgovin z aplikacijami.
A priznam: ta hip si ne upam napovedati, kako se bo v resnici razpletlo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja