Motokrosistu škornji v veliki meri ne predstavljajo drugega kot le kos zaščitne opreme, ne bom lagal tudi jaz sem spadal v to skupino ljudi, a se je moje razmišljanje po ogledu tovarne Gaerne močno spremenilo.
Gaerne je tovarna v severni Italiji, ki se že od leta 1962 ukvarja s proizvajanjem obutve. Ime je dobila po svojem prvem lastniku Gazzolu Ernestu. V grobem izdelujejo izdelke za tri različne športe: Vse se je začelo s pohodniško obutvijo, nato so svojo obrt razširili na motokrosistični trg, še kasneje pa so se začeli uveljavljati tudi v kolesarstvu.
V podjetju je zaposlenih 55 ljudi in vsak od njih na svoji postaji pripomore k nastanku določenega para obutve. Dejstvo, ki je mene najbolj impresioniralo je, da se delavci na postajah ne menjajo in takoj, ko sem slišal to, sem se spomnil ene izmed delavk, katere delo je bilo le lepljenje majhne italijanske zastavice na par motokrosističnih škornjev. A pri Gaernu trdijo, da je ravno to ključ do uspeha, saj je tako vsak delavec kar se da specializiran za svoje področje.
Kot uporabnika motokrosističnih škornjev modela SG12 me je zelo zanimalo, koliko časa potrebujejo, da naredijo en par. Odgovor me je presenetil, saj sta za to potrebni le pičli dve uri in nato še dodatnih 24, da se materiali ohladijo in skrčijo. Obenem je ravno ta model najtežji za proizvod, saj par sestavlja kar 218 komponent, a kljub temu na dan naredijo približno 350 parov.
V tovarni nimajo prioritete proizvajanja določenega izdelka, saj vse temelji na njihovem programu in naročilih, uvoznike pa imajo že po 66 državah po celem svetu. Presenetil me je tudi podatek, da se škornji za azijski trg razlikujejo od evropskega, saj imajo na Vzhodu drugačno obliko stopala. Od dneva, ko sem si ogledal tovarno se je moj pogled na škornje spremenil. Vsakič, ko jih obujem se spomnim koliko dela je bilo dejansko vloženega za to, da se jaz sedaj v njih počutim varno.
Jaka Završan
Foto: Božidar Završan
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja