Prihaja čas, ko bo šla sirota na zimsko spanje.
Se spomnite, ko sem spomladi pisal o ukradenem, zavrženem in zapuščenem skuterju.
S koncem poletja bo tudi druženja na morju manj, zato bom tole zeleno beštijo počasi uspaval. Predvidevam, da nekje do pomladi, zna pa biti, da tudi pozimi ne bom popolnoma pozabil nanj. V bistvu kakšnih posebnih manevrov ne bom izvajal. Odklop akumolatorja bo dovolj. Spomladi dobi novo olje in s tem se bo vlaganje zaključilo.
Pa ne zato, ker temu skuterju ne bi privoščil nege, enostavno zato, ker se mi zdi, da manj kot koplješ po njemu in okrog njega, bolj mu paše. V celem poletju je bilo potrebno odpraviti zračnost v krmilu (samo zategniti vijak na vrhu vilic) in kakšnih 15-krat privijačit vijake, ki plastike držijo približno skupaj.
Vse ostalo dela brez problemov. Resno mislim. Glede na to, da s(m)o ga redno uporabljali-zlorabljali skupaj z vsaj 10 indijanci se ta Kitajec drži dobro. Točiš gorivo in voziš. Po pravici povedano ga še tankat ni bilo treba, so to naredili kar drugi. Verjetno iz zadovoljstva in hvaležnosti, ker je prišel prav za skoke v mesto v času najhujših poletnih morskih zastojev.
Med nogami pelje gajbo piva, pod sedežem vse za piknik, z njim pa sem zvozil tudi kar nekaj goriva za čoln. Nekajkrat sem pod sedež zbasal celo lubenico. In ne vem zakaj se je tisti švabici zdelo čudno ko sem za prtljažnik privezal cizo in šel lovit ribe. Multipraktik, vam povem. V ovinku se malo zaradi gum, malo zaradi same kakovosti zvija kot kača, ampak gre. Ustavlja se tako čudno, da imam pri zaviranju noge vedno na robu skuterja, če bi bilo slučajno potrebno odskočiti. Povem iskreno, ne dam ga stran.
Dobil sem celo nakupno ponudbo. Model, ki na stojnici zraven trgovine prodaja kitajsko robo, saj veste, tiste blazine, puške, kape, torbe in drugo kitajsko navlako ponuja 250 evrov. Ker mi ni hotel zglihati cene za pumpo sem mu za hec rekel naj da 300 in pelje. Se mu je zdelo preveč, češ da je to kitajsko sranje!?
A on ima cel štant še večjega sranja. Pol pa reč kej...
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja