Po dolgem pisarskem oddihu se ponovno oglašam. Zima je bila dolga, mrzla in predvsem dolgočasna, ker sem jo preživel brez vožnje jeklenega konjička. No sem le spet tukaj, vendar z drugačnim motorjem, letos se bom valjal po blatu!
Moja "stara" zvesta ljuba Honda je odšla v nov dom, kupec je bil Italijan, pripeljal se je kar s Poršejem. Po slabi urci razgovarjanja in zbijanja cene je rekel, da jo pride kar naslednji dan iskat. Seveda nisem imel pripomb.
Prodal sem jo v kros obliki in supermoto dele posebej (vse je šlo v Italijo), ker sem na ta način dosti bolje finančno prišel skozi (deli so bili novi in dragi, motor pa malo starejši, zato je slabšal vrednost delov). Trajalo je sicer malo več časa za se vsega rešit, ampak se je splačalo.
Letos nadaljujemo s finančno krizo in sponzorjev zaradi nje ni več. Odločil sem se, da dokler nimam nekega zagotovila, da lahko vozim sezono si ne bom kupil supermoto motocikla, ker res ni smisla, da ga imam in mi stoji v garaži, ker nimam denarja za it trenirat.
Brez strahu, doma tudi ne mislim bit, trenutno sem si kupil kar kros motor, in sicer Yamaho YZ 250 F letnika 2008. Zakaj sem se ravno za to odločil? Yamahe naj bi imele dobro vzdržljivost, kar je edina stvar, ki me za krosa zanima (čeprav sem probal Hondo CRF250 2011 in jo oboževal). 250ccm sem vzel, ker je 450ka enostavno premočna za motokros. Ja, lahko sem vesel, ker na ravninah za par sekund držim odprto, vendar za 90% proge je brezveze. Raje sem še bolj vesel z navijanjem 250ke in tiščanjem na obrate, ker tako še izpadem hitrejši!
V prihodnjih blogih bom torej pisal o lokalnih motokros progah (kakšne so, podlaga, skoki, itd.), kakšnemu triku za prišparat tu pa tam in moje spoznavanje motokrosa, od tehnik do ugotovitev skozi treninge. Do sedaj sem naredil 30 ur s krosom v življenju, torej bo kar pestro!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja