Po novinarski, študentski in še kakšni dolžnosti sem v zadnjih treh letih obiskal kar nekaj tovarn.
Včasih, ko vidiš, kako nastajajo določeni izdelki, te kar malo mine. Ti do (pa se osredotočimo na motorizirane dvokolesnike) motocikla nekaj čutiš, imaš občutek, da so ga ljudje ustvarili z nekim entuziazmom, z željo, da ustrežejo kupcu in da so boljši od konkurence . .
Potem pa - fabr'ka: velike montažne linije, delavci in delavke mrkega obraza prestavljajo polizdelek iz enega stroja v drug stroj, mečejo stran slabe kose, nad njim velik digitalni zaslon, ki šteje narejene izdelke in pove, koliko jih bo potrebno v tistem dnevu še narediti. Nekateri imajo to nesrečo, da za hrbtom stoji stric v beli halji s štoparico v eni in mapo listov v drugi roki ter meri, koliko časa bi lahko prihranili, če bi skrajšali čikpavzo.
Saj štekam. Čas je denar in če gre časa za izdelek preveč, strici na vrhu piramide niso preveč srečni. Zato priganjajo tiste, ki so malce nižje v piramidi, da naj še bolj priganjajo tiste na dnu piramide ali pa naj jih preprosto zamenjajo z roboti. Jebiga, konkurenca je huda.
__________________________________________________________________
Predvčerajšnjim sem na severu Italije obiskal tovarno Moto Guzzi. Novinarjem so namreč predstavili 'novega' V7 Classic. Zakaj 'novega' v oklepajih? Ja, motor ima res veliko novih delov in je proizveden leta 2008. Ampak v osnovi gre za motocikel, zelo podoben tistemu izpred 30 let. Vprašanje: lahko s tem motorjem uživaš? Da, zelo. Ga imaš lahko rad? Mogoče še bolj kot kateregakoli drugega . .
Tovarna, ki danes obratuje na površini, manjši od 50 odstotkov tiste v zlatih časih, se še vedno nahaja v mestecu ob jezeru in ne v neki sivi industrijski coni v padski nižini. Zaposleni imajo motocikle radi in če vprašaš nekoga, ki sestavlja menjalnik, ti bo natančno razložil, kako in zakaj stvari delajo. To ni nek za cesto pobran tip, ki so ga naučili priviti dva vijaka ampak človek, ki ve, kaj počne. Med delom se pogovarjajo, razpravljajo o bog ve čem in ni videti, da bi jim bilo sestavljanje dvokolesnikov odveč.
Zato, ker njihov delovnik ni tako zajebano natempiran, verjetno nikoli ne bodo proizvajali 'japonsko' popolnih izdelkov za nizko ceno. Kar pa ni razlog, da lastniki Guzzijev ne bodo zadovoljni. In kaj je bistvo, če ne zadovoljstvo motorista?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja