Mopedistična zgodovina, drugič

Kaj je logično nadaljevanje mopeda? Stopetindvajsetka, jasno!

29. 1. 2009

In bilo je tako. Že v štartu mi je bilo jasno, da hočem stroj z gumami velikosti 18 in 21 palci in širokim krmilom - enduro torej. Kaj izbrati? Aprilia ETX in Husqvarna WRE sta prišla v ožji izbor, oko sem vrgel še na Yamahino DT-jko, ampak kaj pa vem, Aprilia mi je bila všeč. Mogoče tudi zato, ker sem v času odločanja vsaj 69-krat prečital testa v Avtomagazinu in delovi prilogi Na kolesih?

Vomberger je imel na zalogi rumeno, če bi hotel modro, bi moral počakati en dan. Pajade, čakal pa ne bom, itak pa je rumena lepša. Hej, je bil to en velik dan, ko sem jo pripeljal domov. En krog, pa poklicat Ervina, ki se je že nekaj časa prevažal naokrog z WRE, pa še en krog po šumi, pa potem domov takoj oprat . . Še v pižami sem prišel v garažo, zajahal sedež in bil nepopisno zadovoljen. Seveda je bilo treba puf pri tastarih odgarat, ETX me je koštal ogromno etikiranja, pakiranja, skakanja na pošto, razvažanja manjših paketov, prevajanja, . . Ampak se je splačalo - odprla so se namreč širša obzorja in nisem bil več omejen na kranjsko okolico, ampak smo se začeli voziti na štajerski konec, pa do Vršiča, pa seveda do morja . .

Ne bom pozabil prve fure na Obalo. Z Ervinom sva imela šolo popoldne in ko sva prišla domov, naj bi pičili dalje v Lucijo. Prideva pripravljena na boj do Petra in glej ga zlomka - njegova TZR-ka je bila v prafaktorjih. Brez plastik, prednjih vilic in s popolnoma razkopanim kablovjem. Čez nekaj ur le sestavimo raketo, jo na porivanje zaženemo in via jug! Prvo noč smo spali za ograjo pri karting centru, tam se je vršila supermoto dirka, drugo noč smo se ušvercali k novim prijateljem iz Celja in verjetno je bil to najcenejši trodnevni dopust v življenju. Da bi se danes odpravil nekam z 20 evri, mi še ne misel ne pride. Takrat je šlo, toliko da je bilo za benzin, kruh in pašteto, pa smo bili več kot zadovoljni.

Druga top dogodivčina je bila enduro dirka na Rakeku, tam, kjer je danes industrijska cona. Dedek mraz mi je prinesel komplet motokros Mitask in to je bilo dovolj, da sem se odločil udeležiti enournega challenga, čeprav je bilo vreme vse prej kot naklonjeno dirkanju z motociklom, ki je imel ubogih 12 'konjev'. Tisti, ki ste kdaj videli Rakek po dežju, veste, da se tamkajšnja ilovica spremeni v lepljivo blato, ki zapaca gume, stopalke, vse . . Sem pobrskal po arhivu nekega foruma, kjer sem bil včasih precej aktiven in našel tole:

ej super zadeva tole dons!

ko smo odpeljal uvodni krog sm kr mal dvomil da bom lahko 1h zdržal na progi, pa mal sm cvikal kuko me bojo vsi prehteval . . ampak pol k začneš vozit je pa najbol ane, niti enkrat nism pogledal na uro kdaj smo začel in kolk cajta je še.ne vem sicer kuko mi je ratal tko štartat (matr ste slabi ) da sm bil na začetku 4. ampak sej pol so me pa počas prehitel, glavno da nism v začetni dren pršu.mene je tist klanec tud skrbel, najprej mi je 2x ratal, pol pa enkrat nisem pršu čez ker se mi je blat čist povsod zabasal, motor sm odvleku dol in nekak spravu v pogon(hvala tistmu k mi je povedal da mam preveč napumpane gume in se mi zato baše! ! ! ) no pol mi je ratal še 2 kroga odpeljat, na konc se je pa spet na tistmu klacnu ustavl, niti slučajno nism mogu pridt čez.

sem pa zdele kr pošteno zjeban, bo res pasal en vroč tuš!

motor je kr dobr držal, mal sm mogu pazit da mi ni zabijal fedrov pa sevede kšnga konja sm pogrešal v tisti brozgi ampak glede na to da ni namenjen takmu hardu sm kr zadovoljen.

če zdele samo pomislim da bi manjkal bi mi bilo zelo žal! in za vse k vas ni blo mislm enako!

pa tisti k ste slikal-povejte kje bojo na netu al pa sem gor mal zmečte ker jst sm bil tokrat brez fotkiča, bi pa rad mel kšno 'zgodovinsko'

hard je zakon

Ja, fino je bilo. Ampak z osemnajstimi leti sem dobil izpit za neomejeno prostornino, 125 kubikov in 90 potovalnih kilometrov na uro pa tudi postane sčasoma premalo. Malo je manjkalo, pa bi domov pripeljal KTM-a SM 640 Supercompetition, pa sem zadnji večer pred nakupom na Avtonetu našel rdečega endura. Aaaa, je bila to ena raketa! Nabavil sem še komplet 17-palčnih koles in tako imel motor za vse: za skakanje po opravkih, za nedeljske izlete, za zabavo na logaški supermoto pisti in za enduro dirke.

V Rakeku sem bil enkrat drugi med sedmimi, enkrat prvi (edini), kot največji dosežek pa štejem sedmo mesto na Akrapovič Crosscountry dirki v Labinu, kjer sem med petnajstimi vozniki hard enduro strojev (torej EXC, TE, WR . . , edino Gumy je še delal konkurenco z SMC-jem na večjih kolesih) zasedel sedmo mesto. Skratka, z avtobusom se je dalo tudi leteti! Ga kar malo pogrešam, sem pa tja . .

Vmes me je pot zanesla še na supermoto dirke, saj je Tomos organiziral zanimivo in cenovno ugodno tekmovanje s 125-kubičnimi stroji. Tisti Yamahin zračno hlajen enovaljnik ni ravno tehnično-dirkaški biser, ampak štos je bil v tem, da smo bili vsi na istem in boji so bili hudo napeti. Po dveh letih in dveh osvojenih tretjih mestih v skupnem seštevku sem odnehal, zdaj pa . . Hja, šofiram, kar mi pač pride pod roke. Časa za svoj motor sploh nimam, v garaži sicer stoji Fanticov trial, ampak res bolj stoji. Pa še dve Tomosovi dvojki, ki čakata obnovo. Saj bom, ko bo čas . .

Toliko o tem.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri