NZ, tretjič: Sonce poje grozdju

Tretje javljanje z Nove Zelandije: prevozil sem del južnega in južni del severnega otoka.

NZ, tretjič: Sonce poje grozdju (foto: Matevž Hribar) Matevž Hribar
26. 11. 2012

Po letih Auckland-Wellington in Wellington-Crhristchurch ter noči pri dveh prijaznih neznancih (hostli, moteli in hoteli so zaradi poškodovanega centra mesta po potresu 100% zasedeni!) sem spet sedel v Nissana - tokrat v Bluebirda, malce manjšo bencinsko gnano limuzino. Lahko bi potožil nad bivalno (ne)uporabnostjo sedana, ampak podarjenemu Nissanu se pač ne gleda pod 'haubo'. Najel sem ga namreč po odlični ceni 0 dolarjev; plačati moram le zavarovanje (15 dolarjev/dan) in gorivo. Kako? Relocation! Super stvar: rent-a-car podjetju z vožnjo (nazaj) v Auckland delam uslugo in zadovoljni smo vsi.

Vsak dan se mi zgodi vsaj eno zanimivo srečanje. Po naročanju kave sredi Wellingtona pri Klemnu (ja, Slovencu), že omenjeni nočitvi v Christchurchu (namesto hostla sem dobil nadpovprečno opremljeno sobo - zastonj, ha!), po budnici lastnika posesti in vabilu, da lahko prespim pri njemu doma ("no no thanks, I'm just fine here in the grass") sem povsem nepričakovano in nenačrtovano obiskal posest s 1000 hektari vinskih trt.

O tem bi lahko napisal cel roman (in ga tudi bom - vsaj en malo daljši članek), a tokrat le na kratko: s pomočjo sončnih celic, vetrnic in pametne rabe energije želijo doseči energetsko neodvisnost; med trtami kosijo travo babydoll ovčke (dovolj majhne, da ne dosežejo grozdov), ob trtah pa na stebrih visijo zvočniki in s pomočjo sončnih celic igrajo klasično glasbo. Komu? Grozdju! Odklikajte na Yealands.co.nz.

Oprostim, da je bila Slovenija na zemljevidu obiskovalcev označena s Slovakio. Sem bil pa, glede na zapičene bucike na tem zemljevidu, prvi Slovenec v vinarni, ki je svoje prostore odprla 8.8.2008 in je trenutno že peta največja v Novi Zelandiji.

"Never say it can't be done," pravi lastnik in ustanovitelj, Peter Yealands.To si velja zapomniti.

Na zdravje!

In lep pozdrav iz Rotorue.

P.S.: Danes sem se vozil z nekimi sanmi na kolescih (tu jih imajo, če se ne motim, že od leta 1987) in dobil močne krče po vožnji z motorjem. Ko se vrnem, gremo eno furo. Tudi če bo sneg. Komaj čakam.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri