Ko se že precej utrujen od hoje po velikem salonu motociklov v Milanu pričneš sprehajati po tistih, od glavnega dogajanja bolj umaknjenih 'uličicah' in vidiš tako zelo prepoznaven in domač logotip. Neprecenljivo. Tomos!!!
Tomosov razstavni prostor se je letos nahajal nekaj deset korakov stran od Akrapoviča. Matevž je njihov logotip 'uočil' čez celo goro zastav, reklam in drugih 'štantov'. Logično, on je nekoč s Tomosom dirkal.
Vesel, da ta naša znamka, ki je ime Slovenije pred nekaj desetletji popeljala v svet (če ne verjamete kliknite), vendarle nekaj miga, ugotoviš, da si v bistvu precej glasno in prav nič skromno ponosen na konstruktorje, inženirje, delavce in vse druge, ki so del svojega življenja posvetili tej znamki.
Iskreno povedano sploh ne vem, če kdo ve, kakšne kolobocije so se dogajale okrog lastništva te znamke, proizvodnih hal in orodja v preteklosti. Težko verjamem, da bi ti naši slovenski mopedi, ki so mimogrede, ednini mopedi, ki se sestavljajo na tleh Evrope, res ne našli dovolj kupcev za obstoj te tovarne. Ste vedeli, da je Tomos edini preživeli proizvajalec mopedov v Evropi? Ste vedeli, da ga v Švici, Ameriki in na Japonskem poznajo kot premium brand? Ni šans, taka znamka ne more crknit, prepričan sem, da je šlo v preteklosti predvsem za roparske in plenilske pohode požrešnih tajkunov, ki so hoteli na pogorišču tovarne zgraditi bungalove. Ali kaj podobnega.
Ni pomembno. Tomos je kot kaže prišel v prave roke. V roke poslovneža, ki je svoje prve kilometre prevozil prav s Tomosom. In Tomos zdaj proizvaja. Proizvaja že znane modele, predstavil pa je tudi nove modele. Oživili so model Youngster R, to je tisti, ki ima med sedežem in krmilom rezervoar. Osvežili so barvno paleto na obstoječih modelih. Prisoten je tudi Hip Hop. Glej jo, tudi 'šestka' je še vedno med nami, zdaj se ji reče Alpino. Kje so BT, ATX in CTX?
Pripravili pa so tudi povsem nov model - Roadie. Na osnovi avtomatika izdelan model ima blatnike podobne tistim z modela Colibri, ima enojni vzmeteni sedež, ima dva bočna kovčka in ima kot nekoč, v žaromet vgrajen merilnik hitrosti. Na voljo je v modri, rdeči, rjavo-črni in pepermint barvni kombinaciji. Zelo luškan moped.
Kratka debata s predstavniki Tomosa oživi mojo misel in vprašanje, zakaj vlada še ni uzakonila, da mora vsako slovensko gospodinjstvo imeti v lasti vsaj enega Tomosa? Skoraj dejstvo je, da enostavno zato, ker ga vsaka familija nekje že ima. Če pri hiši ni Tomosa, potem to ni prava familija. Če ga že imate, pa naj bosta po zakonu pri hiši vsaj dva Tomosa. En star in en nov.
Ne gre samo za mopede. Ne gre samo za načrte, ki jih povsem reorganizirani Tomos pogumno kuje (čelade, oprema, dodatna oprema, butik...). Gre za to, da mi in generacije naših očetov zaslužimo dober moped. In ta moped bo nahranil našega delavca. Tomos si zasluži priložnost. Njegovi uspehi in inovacije iz preteklosti so vredni naše pozornosti.
Mislim, da si bom enega kupil. Čeprav imam že štiri, dva avtomatika, eno Lauro, in enega Colibrija iz časa poskusa modernizacije Tomosa v 80-ih letih. Tiste izvenkrmne štirke, dveh stabilnih motorjev in ene stare kosilnice sploh ne štejem. Na tistem štantu v Milanu sem se odločil, da bom skuril še veliko mešanice. In upam, da me nihče ne bo vprašal, če se mi zdi nakup tistega kitajskega skuterja za jurja smiseln nakup.
Tomos ni tista seksi sošolka, ki smo si jo vsi tako zelo želeli, tista, ki je danes trikrat ločena, ima štiri otroke in je nihče več ne povoha. Tomos je tak, kot je bil. Originalen, poln spominov. Ob pogledu nanj zaigra srce. Zaželiš si ga.
Dragi Tomos! Želim ti, da si na svoji novi poti uspešen.
p.s.
kupim lep BT ali ATX z dokumenti