Reciklaža

6. 3. 2012
Deli
Reciklaža

Ekologija gor, ekologija dol, levo in desno.

Živeti ekološko, čisto in zeleno je vsaj trendno, če že ni poceni. Če vam uspe še malo reciklirati ste pa sploh v koraku s časom.

Večina nas seveda s temi trendi ni obsedena, marsikomu, no, vsaj meni pa res ni težko narediti korak ali dva in smeti odvreči tja kamor pašejo. To, da oblast z zakoni in odloki to od nas pravzaprav zahteva me sploh ne moti. Tudi to ne, da s tem tudi služi, čeprav delo namesto njih v bistvu opravljamo mi.

Ampak, sem pa tja se na televiziji zavrti kakšen prispevek, kjer se osveščeni novinarji ogorčeno  zgražajo nad tistimi, ki odpadke odvržejo tja kjer jih naj ne bi bilo. To res ni prav, ampak po nekajkratnem obisku centrov za zbiranje odpadkov zdaj te ljudi tudi sam razumem.

Poglejte, vsake toliko časa odpeljem za kakšno prikolico robe na centralno deponijo na C2C, kjer ima Snaga tudi lično urejen zbirni center. In tam se zadeva praviloma zaplete.

Če pripeljem prikolico obrezanih vej in grmovja me pošljejo čez zapornico. Tam je treba za odvoz plačati po kilogramu. V bistvu mi je lažje, da s tem zelenim odrezom zapolnim vse okoliške zabojnike za biološke odpadke, vse skupaj kipnem v jarek ali pa enostavno zakurim. Prihranim pri gorivu in času, stroške s tem pa ima na koncu Snaga.

Če pripeljem prikolico gradbenega materiala me sicer ne pošljejo čez zapornico, me pa tam zaposleni dražijo z izjavami, da moram iz sicer 98% gradbenega materiala, odstraniti košček polivinila, trske, ostanke strešnikov in podobnega. In je spet precej lažje vse skupaj skipati v jarek. Spet prihranim, stroške ima na koncu komunalno podjetje ali pa zadevo namesto mene pospravijo prostovoljci v kakšni medijsko odmevni čistilni akciji.

Če pripeljem prikolico kartona in druge embalaže, poslušam očitke, da sem iz firme, da naj kar plačam, da je vsega preveč, da je prikolica za normalnega občana za en meter predolga in podobno. Na mojem avtu je samo ena nalepka, to je letna vinjeta, in res ne vem kako tam mojster ve, da jaz to delam za denar. In kaj potem če bi res? Pa je spet lažje vse skupaj zbasati v zabojnike ekoloških otokov, zažgati ali pa skipati v bližnje grmovje. Spet pospravi nekdo tretji na svoje (v bistvu pa na koncu dneva naše) stroške.

Če pripeljem odslužene gume na platiščih mi najprej povejo, da lahko pripeljem največ štiri komade. Potem mi povejo, da jih ne smem odložiti pri gumah, ker so na kovinskih platiščih, teh pa ne smem odložiti h kovinam, ker so na njih še gume. Naj jih peljem h vulkanizerju, plačam demontažo in potem pripeljem nazaj?  Malo morgen, jih je lažje zakotaliti v Savo. Jih bo že izvlekel kakšen potapljač. Kdo plača sploh ni važno.

Če pripeljem pol prikolice pločevine in železa mi ne rečejo niti hvala. Čez pet minut je tam lokalni cigo in že natovarja na svoj neregistriran Iveco. Bom raje sam prodal in zapil.

Zaenkrat tovrstna odlaganja smeti še plačujem, prenašam nič krive delavce v zbirnem centru, zelenega odreza ne zažigam, ekoloških otokov ne polnim s kartoni in imam za razdiranje gum svojo montirko. Ampak razumem pa tiste, ki vse skupaj zarinejo v prvi graben.

Biti trenden ko gre za smeti je zamudno, naporno in predrago. Ti delaš, služijo pa drugi.

 

 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja