Benelli Trek 1130 Amazonas

4. 11. 2008 | Matevž Hribar
Deli

Saj ne vem, kaj sem mislil. Na test smo dobili ­popolnoma odbito oblikovan potovalni enduro, ki je v tesnem sorodstvu s TNT-jem, pa sem pričakoval, hm, pač nekaj v slogu Beemvejevega GS-a. Napaka!

Trek Amazonas, ki prihaja iz Pesara, rojstnega kraja doktorja Valentina, nima zveze z bavarskim potovalnim endurom. To, da zaradi nekaterih specifikacij oba spadata v isti razred, je zgolj rezultat tega, da v motorističnem slovarju ni skupine, ki bi se ji reklo na primer 'športni potovalni enduro'. Zato tega Benellija ne smete primerjati niti z Varaderom niti z bolj terensko usmerjenim LC8 Adventurje-jem. Bližje mu je kvečjemu angleški Tiger s podobno zasnovo agregata pa mogoče Cagivin Navigator. Zakaj?

Amazonas je po duši športnik. Da, v primerjavi s Trekom so mu za 25 milimetrov podaljšali gibe vzmetenja, nataknili klasična platišča večjega premera in privili boljše (! ) zavore. Ampak – ali je to dovolj, da se motocikel iz velikega 'funbika' spremeni v potovalni enduro? Odvisno od tega, kaj pričakuje voznik.

Najprej nekaj besed o agregatu, ki je v osnovi podoben tistemu v Tornadu (to je tisti s propelerji pod sedežem) in enak tistemu, ki poganja model Trek. Gre za vrstni trivaljnik s štirimi ventili v vsaki glavi, seveda s tekočinskim hlajenjem in z elektronskim vbrizgom goriva, saj smo vendar v tretjem tisočletju.

Podatek o največji moči je vsekakor občudovanja vreden, ima pa motocikel še en zanimiv dodatek. Zraven armaturne plošče, ki vsebuje tudi uro in štoparico, če vam jo uspe najti z dolgim stiskom gumba za zagon motorja med delovanjem, je nameščen rdeč gumb z napisom 'power control'. Huh, sliši se kot gumb za vklop super turbo NOS-polnilnika v videoigrici in tudi oblikovanje in kakovost gumbka sta na ravni igrače . .

Ampak pomemben je učinek, torej sprememba karakteristike motorja iz športne v bolj civilno in obratno. Največjo razliko boste opazili, če se s konstantnim plinom peljete kakšnih 70 kilometrov na uro najprej z vklopljenim, recimo mu 'športnim načinom'.

Motor bo cukal, vsak malenkosten zasuk ročice za plin bo pomenil sunek in takojšnje pospeševanje. Ko pa magični gumbek preklopimo, se tuljenje iz zračnega filtra zaduši, odzivnost motorja pa ublaži. Mogoče celo preveč, saj ko se enkrat navadimo ostrega odziva treh valjev, motor kar naenkrat postane len.

V obeh primerih je Amazonas nadpovprečno hiter za svoj razred. Zaradi dobre nastavljive vetrne zaščite bodo potovalne hitrosti ob strupenem tuljenju iz izpuha pod sedežem lahko neprimerno velike, zaradi lahkotnih voznih lastnosti ter kakovostnega vzmetenja in zavor pa sploh ne bo nič nenavadnega, če iz ostrega ovinka odpeljete počez ali pa ga na makadamski cesti obrnete 'na nogi' kot kakšen lahek enduro motocikel. To pa pomeni, da ga ne bo na seznamu že na začetku seznamu možnih motociklov tipičnega popotnika.

Če bi že prebavil ostre zavore brez ABS-a in (pre)isker motor, pa ga bo zagotovo zmotilo, da je tudi povsem popuščeno vzmetenje za razvajeno rit še vedno pretrdo. Je torej Amazonas potovalni enduro? Z lahkoto, in to zelo dober! Vse je odvisno od želja in pričakovanj motorista.

Tehnični podatki

Cena testnega vozila: 12.900 EUR

Motor: trivaljni, štiritaktni, 1.131 cm? , tekočinsko hlajen, 4 ventili na valj, elektronski vbrizg goriva ? 53 mm.

Največja moč: 92 kW (123 KM) pri 9.000/min.

Največji navor: 112 Nm pri 5.000/min.

Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik, suha sklopka, veriga.

Okvir: jeklen cevni.

Zavore: spredaj 2 koluta ? 320 mm, štiribatne čeljusti, zadaj kolut ? 255 mm, dvobatna čeljust.

Vzmetenje: spredaj nastavljive obrnjene teleskopske vilice ? 48 mm, 175 mm giba, zadaj nastavljiv enojni blažilnik, 180 mm giba.

Gume: 110/80–19, 150/70–17.

Višina sedeža od tal: 875 mm.

Posoda za gorivo: 22 l.

Medosna razdalja: 1.530 mm.

Suha teža: 208 kg.

Zastopnik: Auto Peformance, Kamniška 25, Kamnik, 01/839 50 75, www.autoperformance.si.

Hvalimo in grajamo

+ močan motor

+ drzno oblikovanje, detajli

+ lahkotnost

+ zavore

+ vozne lastnosti

- pretrdo vzmetenje

- vibracije pri 5.000 vrtljajih

- preveč odziven agregat za potovalni enduro

Matevž Hribar, foto: Saša Kapetanovič