Kawasaki VN1500 Mean Streak

V eri, ko učinek tople grede ogreva planet in svetovni policaji lovijo domnevno krive, doma pa iz mark čaramo evre, na sceno sekajo superzmogljivi kruzerji. Ne samo Mean Streak, tudi Honda VTX1800, Yamaha Road Star Warrior in Harleyev V-Rod so zapolnili doslej neodkrito motoristično tržno nišo.

Formula je, vsaj v Kawasakijevem primeru, zelo preprosta: vzameš obstoječi hišni dvovaljni agregat V-zasnove in ga nabriješ. Bajk razpotegneš in znižaš ter ga »nabildaš«, da je videti kot štajerski Arnold na ameriški način. Pritikline, kot so čvrst okvir, zmogljive zavore in vzmetenje ter lepljive gume, so obvezni del paketa. Uh, ja, in krom. Obilje kroma.

Nova filozofija starih korenin

Mean Streak je zadnji v vrsti otrok družine VN1500. Kljub temu pa je njegov razvoj terjal še kaj več kot le to, da so ga obuli v bajsaste Dunlopove gume. Govorice namigujejo, da se je Kawasakijeva ameriška veja ukvarjala celo z agregatom s turbino, ki pa med izbrano ciljno bajkersko gručo ni naletela na plodna tla. Namesto turbozverine je v izbor prišel že znani, 1470-kubični, tekočinsko hlajeni dvovaljnik V-zasnove, z odmično gredjo nad ventili, razkrečen pod kotom 50 stopinj.

Prirejen novi filozofiji ima spremenjen vbrizg goriva s 40-milimetrskimi sesalnimi grli, drugačne odmikače, večje ventile in bate, in nov, na Harelya spominjajoč izpušni sistem. Spremenjen je tudi odličen petstopenjski menjalnik in večji je hladilnik. Po takšnem fitnesu je agregat pridobil mišično maso za dobrih 6 KM.

Namesto prestavljanja po sistemu peta-prsti je način pretikanja običajen.

Bolj kot pri agregatu so zaznavne spremembe na celotnemu oblikovanju in okvirju. Pečat agresivnosti nedvomno dajejo kapljasto raztegnjena posoda za gorivo, rahlo nazaj ukrivljeno krmilo, nizko postavljen sedež in blatniki.

Spredaj mini, zadaj maksi mer. Da je hud, potrjuje barvni izbor. Mean Streak je na voljo samo v črni barvi, le nekatera tržišča lahko napade odet v oranžno. Športno naravnanemu motoristu vztrepeta srce, ko pogled zazna vzmetenje in zavore. Sprednje teleskopske vilice »upside-down« so s 43 mm premera standard pri športnih motociklih, pri kruzerjih pa še do nedavnega herezija. Prav tako kot šestbatne prednje zavore, privzete s hišnega modela ZX-9R.

Športno križarjenje

Ko sedem nanj, začutim, da je Mean Sreak lažji od modela VN 1500 Drifter. Tehtnica potrdi, da le za 13 kilogramov, a se pozna. Pogled iz hudičevo nizkega sedeža, nasajenega le 700 mm od tal, je špica. Krmilo spominja na tiste pri dragsterjih in je na podoben način tudi vpeto na zgornji vilični most. Retro merilniki z belo podlago so odeti v krom, kontakna ključavnica s kontrolnimi lučkami pa je na vrhu posode za gorivo umeščena na kromirano platformico. Ko ga prebudim, agregat globoko zabasira in spominja na zamolklo grčanje našega labradorca.

Na podeželskih cesticah me očara odzivnost sistema za vbrizg, ki nasploh fantastično dozira bencinsko hrano skozi celotno območje delovanja. Agregat veselo bobni tudi pri 1500 vrtljajih v najvišji prestavi in pri hitrosti 60 kilometrov na uro.

Manj kilogramov je dobrodošlo pri krmiljenju in podiranju motocikla v zavoje. Tam spodobna razdalja od tal omogoča agresivnejšo vožnjo in nagibe, brez strahu da bom nasedel na stopalke ali celo agregat. Čeprav se mu pozna kruzerski značaj, je vožnja z njim po zavitih cestah pravo doživetje. Levji delež zahvale kaže pripisati vzmetenju.

Sprednje vilice so resda nasajene pod čoperskim kotom 32 stopinj, njihova odzivnost v vožnji skozi zavoje pa takega občutka ne daje. Zavijem na avtocesto, butnem v tretjo in stisnem plina do konca. Do hitrosti 150 kilometrov na uro me naravnost izstreli. Ko se je dotaknem (hitrosti namreč), se sprehodim po popolnem menjalniku, fliknem v peto in ohranim hitrost. Bomba! Vožnja postaja adrenalinski šok, ki ga stopnjujem vse do 190 kilometrov na uro. Tudi pri tej hitrosti je kljub omenjeni geometriji motocikel vreden zaupanja. Hojla, športniki, kje ste?

Zavore so oprema, ki vpije po pohvalah. Sprednje, 6-batne zavorne čeljusti, najedajo 320-milimetrski kolut s hudo lakoto, v prstih pa puščajo zanesljiv občutek. Kar nekajkrat se mi je zgodilo, da sem pregrobo grabil po zavorni ročici (kruzerji pač), vendar se je moje opletanje srečno odpletlo. Zagotovo pa si vaje ne bi želel ponoviti na mokrem cestišču. Hvalospevov je vreden tudi par zadnjih zračnih in nastavljivih blažilnikov. Za doziranje zraka vanje pa je nujno potrebna tlačilka, ki je jaz žal nisem imel.

Mean Streak je motocikel, ki ugaja z videzom in naštetimi zmogljivostmi. Čeprav bo zagotovo dražji kot bratski modeli iz družine VN 1500, bo našel kupce med tistimi motoristi, ki bodo izbirali med zmogljivimi športnimi kruzerji. Takšnih motoristov pa je iz dneva v dan več.

Zastopa in prodaja: DKS d.o.o., Jo­ži­ce Flan­der 2, (02/460 56 10), Mb.

Tehnični podatki

Motor: Tekočinsko hlajen, zasnove V dvovaljnik, SOHC, 8 ventilov

Vrtina x gib: 102 x 90 mm

Prostornina: 1470 cm3

Kompresija: 9:1

Največja moč: 53 KW (72 KM) pri 5500/min

Največji navor: 114 Nm pri 3000/min

Prenos moči: 5 prestav, kardan

Sklopka: ojna, večploščna

Vzmetenje (spredaj) : Teleskopske vilice »upside down«, f 43 mm, gib kolesa 150 mm

Vzmetenje (zadaj): Par nastavljivih zračnih blažilnikov, gib kolesa 87 mm

Zavore (spredaj): 2 koluta f 320 mm, 6-batna čeljust

Zavore (zadaj): Kolut f 300 mm, 2-batna čeljust

Kolo (spredaj in zadaj): 17 palcev

Guma (spredaj): 130/70 x 17, Dunlop Sportmax D220 ST

Guma (zadaj): 170/60 x 17, Dunlop Sportmax D220 ST

Medosna razdalja: 1705 mm

Višina sedeža od tal: 700 mm

Posoda za gorivo: 17 litrov

Suha masa: 289 kg

Besedilo: Roland Brown

Foto: Phil Masters & Roland Brown