Test: Aprilia Atlantic 300 Sprint

10. 11. 2012 | Matevž Hribar
Deli

Da skuterjev ne gre enačiti z motocikli, se strinjamo. Pa vseeno: zakaj ne bi k hiši pripeljali dvokolesa z bogatim prtljažnim prostorom, ki potegne do 120 kilometrov na uro?

O prav tej Aprilii Atlantic ste lahko brali v lanskem avgustovskem Avto magazinu (primerjalni test lahko najdete tule, kjer se je v družbi štirih 250- in 300-kubičnih konkurentov uvrstila v zlato sredino, od štirih testnih voznikov pa prejela tri druga in eno peto mesto. Stvar okusa pač, a dejstvo je, da pri Aprilii znajo narediti dober skuter. Dobrega, ne pa brez napak.

Če o videzu na splošno težko rečemo kakšno kritično, so nas zmotili slabše obdelani in sestavljeni plastični kosi: kapljica razlite barve tu, debelejša špranjica tam. Ja, končna izdelava pri italijanskih izdelkih nikoli ni bila predmet hvale, a če so opazno napredovali pri motociklih (Shiver 750 je po naših izkušnjah recimo primer zelo kakovostno sestavljenega Italijana), bi bili lahko natančnejši tudi pri skuterjih.

Nadalje bi pograjali merilnike. Informacij je sicer veliko (hitrost, skupni in dnevni števec kilometrov, nivo goriva in temperature motorja, opozorilne lučke za gorivo, vbrizg, motorno olje in izproženo stransko stojalo), a analogni števci so počasi zreli za menjavo. Edina digitalna reč je preprosta ura, najcenejša, kar jih premore trg. Bodimo odkriti: vse to so kritike, ki ne vplivajo na bistvo maksi skuterja – vožnjo po magistralki proti hrvaški Istri.

Tristo 'kubikov' potegne do 120 kilometrov na uro, včasih še malo več, in to je za eno ravno prav turistično vožnjo dovolj. Na hitrih odsekih dodatnih 200 kubičnih centimetrov ne bi bilo odveč, a potem bi Atlantic izgubil prijetno lahkotno igrivost v mestu. Vozne lastnosti so glede na 13-palčna kolesa zadovoljivo dobre in varne (zadnje kolo držijo dvojne nihajne vilice, ne le enojna roka), nekaj več moči bi lahko namenili zavoram.

Udobje je nedvomno eden glavnih adutov Atlantica, saj ima dobro vetrno zaščito, dovolj prostora za noge in velik sedež za oba, za tistega zadaj pa tudi spodobne ročaje. V osvetljen prostor pod sedežem boste stlačili dve jet čeladi ali eno manjšo integralko (moje XL žal ne), v predal pred koleni pa dokumente, denarnico in rokavice.

Škoda, ker odklepanje dopušča izključno s ključem – torej ga med delujočim motorjem (na mejnem prehodu, na primer) ne moremo odpreti. Nerodna je tudi namestitev kontaktne ključavnice preblizu krmila. Poraba goriva je stabilna, med tri in pol in štirimi litri na 100 prevoženih kilometrov, zato z enim polnjenjem brez skrbi prevozite vsaj 200 kilometrov.

Cena? Druga možnost za ta denar je 15 let stara Alfa Romeo Spider s platneno streho in 140.000 prevoženimi kilometri. Kakšna svoboda izbire!

Tekst: Matevž Hribar, foto: Matevž Hribar, Aleš Pavletič

Osnovni podatki
Prodaja: Avto Triglav d.o.o.
Cena testnega modela: 3.990 €
Tehnični podatki
Motor: enovaljni, štiritaktni, tekočinsko hlajeni, 278,3 cm3, 4 ventili, elektronski vbrizg goriva
Moč: 16,4 kW (22,4 KM) pri 7.500/min
Navor: 23,8 Nm pri 5.750/min
Prenos moči: samodejna sklopka, variomat
Okvir: jeklen cevni, dvojna sklopka
Zavore: spredaj kolut Ø 240 mm, tribatna zavorna čeljust, zadaj kolut Ø 190 mm
Vzmetenje: spredaj teleskopske vilice Ø 35 mm, 105 mm giba, zadaj dva blažilnika, 5-stopenjsko nastavljiva prednapetost, 90 mm giba
Gume: 110/90-13, 130/70-13
Višina: n. p.
Posoda za gorivo: 9,5 l
Medosna razdalja: 1.480 mm
Teža: 170 kg
Hvalimo in grajamo
dovolj zmogljiv motor
udobje
vetrna zaščita
sedež
cena
poraba goriva
merilniki
voznikov predal se odpre le s ključem
slabotne zavore
manj natančna izdelava