Test: Triumph Tiger 800

Triumphov Tiger 800 je zdaj namreč eden najbolj vročih motociklov. Z njim so se odločili odpeljati na zeljno njivo k ­'bavarcem' in pobrati nekaj pridelka.

To početje je tako očitno, da si BMW ­zasluži aplavz za idejo, saj sta njihov R 1200 GS ali tudi F 800 GS predmet poželenja in modela v oblikovalskih ateljejih motoristične branže. Triumph si prav tako zasluži čestitke, ker so tako odločno ­napadli prav tistega, ki že tri desetletja kraljuje v razredu velikih potovalnih en­duro motociklov. Ampak ko bolje pomislim in se vprašam, kdo bi kupil ta motocikel, mi je takoj jasno, da lastnik BMW-ja verjetno ne, saj ti redko menjajo. Največ tu izgubi preostala evropska (beri: italijanska), predvsem pa japonska konkurenca, in če boste takšnih ­Tigrov videli vedno več, se nikar ne čudite. ­

Motocikel je dober, lahko celo odličen. Z videzom so zadeli, saj daje vtis robatega 'mačo' motorja, pokaže ravno prav železja (okvir je v celoti iz jeklenih cevi) in skoraj nič plastike, da mora biti všeč današnjemu evropskemu motoristu. Ampak tisto, zaradi česar je zares poseben in o čemer še danes ne morem nehati razmišljati, je njegov neverjetni trivaljni motor s 799 'kubiki'.

Ta je nadstandarden v vseh pogledih. Najprej navduši zvok, ki je v nizkih vrtljajih prijetno zamolkel, robat. Ko pa ga zasuk zapestja požene do omejevalnika pri 9.300 vrtljajih, ostaneš brez besed. Zatuli, kaj zatuli, zarjove s strupenim športnim zvokom, ki ti dvigne dlake od vznemirjenja. A največje presenečenje šele sledi. Njegova prožnost je primerljiva s tisto na velikih potovalnih motociklih. Tigra namreč pri 50 km/h skozi naselje lepo pelješ v šesti prestavi in sploh ne pretakneš v prestavo ali dve nižje. Ko pa se cesta ponovno odpre, je dovolj le zasuk zapestja in motocikel bliskovito požene do 120 km/h.

Te hitrosti so tudi najbolj primerne za takšnega avanturista. Izračunana poraba goriva na testu je nanesla 5,5 litra za 100 kilometrov, ob solidno zajetni posodi za gorivo (19 l) pa to pomeni, da boste lahko prepeljali vsaj 300 kilometrov brez postanka.

Okvir in vzmetenje bosta na podeželskih cestah in ovinkih delala najbolje. Tiger sicer doseže 200 km/h, a pri sedenju pokonci za širokim enduro krmilom, čeprav ima dobro zaščito nastavljivega pleksija, pri takšni hitrosti to ni vrhunec užitka na dveh kolesih. Morda je za tiste, ki uživajo v hitrosti prek 200 km/h, primernejša Daytona 675, ki jo poganja skoraj enak trivaljni motor.

Preganjanje iz ovinka v ovinek v supermoto slogu mu je precej bolj pisano na kožo. Prelaganje iz nagiba v nagib je nezahtevno, lahkotno, s tem da so geo­metrija, položaj voznika in nastavitev vzmetenja naravnani na udobje. Temu tudi pripisujem rahlo odpiranje sprednjega kolesa ven iz ovinka, svoje pa naredi tudi kombinacija sprednje 19- in zadaj 17-palčne gume. No, se pa zaradi tega zelo lepo zapelje po makadamu in čez luk­nje, kjer preseneča s stabilnostjo. Sicer bi že samo nekoliko spuščene obrnjene vilice v 'križih' to odpravile in dodale ščepec popra vodljivosti.

A užitek v vožnji, športni trivaljni motor s 95 'konji' in avanturistični videz niso vse. Tiger je vse drugo kot šminkerski. Je in tudi hoče biti resen sopotnik na potovanjih. Zato so ga opremili z udobnim dvostopenjskim sedežem, ki je nastavljiv po višini: na 810 ali 830 milimetrov razdalje od tal. Za vse, ki imate krajše noge, pa so poskrbeli, da se za doplačilo dobi še bolj znižan sedež, in trenutno je to najbolj univerzalen tovrstni motocikel na trgu.Torej dekleta, če vam je tale mačka všeč, le brez sramu; s Španikom v Murski Soboti ali pri Jermanovih pri Domžalah se le dogovorite za testni termin in poskusite, ali s prstki dosežete tla tako, da boste sproščene.

Pozornost do sodobnega motorista se kaže tudi v tem, da so mu namestili serijsko vgrajeno 12-voltno vtičnico za GPS, polnjenje telefona ali ogrevanje obleke v mrzlih dneh pri kontaktni ključavnici.

Za voznika so poskrbeli tudi z dobro opremljeno armaturno ploščo. Poleg merilnika hitrosti so tu kar dva števca dnevno prevoženih kilometrov, podatki o skupno prevoženih kilometrih, trenutni in povprečni porabi goriva, trenutni prestavi, povprečni hitrosti, dosegu s preostalim gorivom v 19-litrski posodi in ura, grafično pa se izpisujeta še nivo goriva in temperatura hladilne tekočine. Do popolnosti merilnikom manjka le nekoliko lažji dostop do informacij, saj je treba pritiskati na gumba na armaturi, torej spustiti levo stran krmila in se sprehoditi skozi podatke. Gumb na krmilu bi bil precej bolj primerna rešitev.

Med dodatno opremo najdete kup zanimivosti, med drugim izklopljiv ABS, športni izpuh znamke Arrow, ogrevane ročice, nadzor tlaka v gumah in seveda potovalne torbe ter aluminijaste kovčke za daljša potovanja po bolj odročnih kotičkih našega planeta. Vedno bogatejši in zelo všečen je tudi nabor opreme za voznika, tako da se lahko svojemu Triumphu tudi primerno (hišno) oblečete.

Tiger 800 je cenejša različica, katere cena se tako kot ta, ki smo ga imeli na testu, začne pri 9.390 evrih (z ABS-om stane 9.900 evrov), poleg tega, ki je namenjen bolj asfaltnemu potepanju, imajo tudi izvedbo XC (cross country), ki je videti še bolj avanturistično, ima pa kolesa z žičnimi naperami, dvignjen blatnik in vzmetenje z dolgim gibom. Ne gre zanemariti tudi dveletne garancije brez omejitve kilometrov.

Dinamična popotovanja po ovinkastih cestah, začinjena z nekaj športnega čilija v motorju, so tisto, po čemer si Tigra zapomniš. Ob dejstvu, da gre za všečno in kakovostno narejen izdelek, pa je primerna tudi cena.

bese­di­lo: Peter Kavčič, foto: Saša Kapetanovič

Iz oči v oči - Matevž Hribar
Enako sem zapisal že po prvih kilometrih, ki sem jih zgodaj spomladi prevozil v Avstriji, pa bom še enkrat: mali Tiger je zelo dober motocikel! Zlasti navdušijo trije v vrsto postavljeni valji in njihova uglajena odzivnost, spet pa me je zmotil (in še enega občudovalca, ki ga je hotel zajahati) štrleč ročaj za sopotnika, na katerem si lahko razbiješ koleno.