Nakup motocikla kot naložba: nekaj nasvetov in naš izbor

Imate nekaj jurjev preveč? Kam vložiti denar? Je motocikel lahko donosna in varna naložba?

Nakup motocikla kot naložba: nekaj nasvetov in naš izbor (foto: Shutterstock) Shutterstock
10. 1. 2018

Že res, da ni veliko takih, ki bi se morali ukvarjati s tako sladkimi problemi, kot so naložbe. A nekako nas naša zavest žene, da ustvarjamo. Da bomo nekoč lahko zapravili. Da bomo zapravili mi, ne mogotci iz stotega nadstropja steklene stavbe nad mestom.

Tveganje, obresti, donosi, davki, višina vložka in podobno so stvari,
s katerimi bi se morali ukvarjati piflarji, bančniki in brokerji. Ti so pred slabim desetletjem sicer dokazali, da jim ne gre preveč zaupati, a priznati je treba, da obstaja cela vrsta varnih naložb v nepremičnine, v vezane vloge in, da, tudi v investicijske sklade. Vendar to ni preveč zabavno. Iskreno si odgovorite na vprašanje, kdaj ste nazadnje, če sploh kdaj ste, prijateljem na vrtnem pikniku pokazali svojo bančno knjižico ali izpiske o donosih vaših delnic? Če ste, je to patetično, hvalisavo in predvsem dolgočasno. Mi, pravi 'petrolheadi', želimo svoje žulje oplemenititi drugače. Nikakor pa ne v skrbeh, kdaj se bo kakšna finančno-politična elita odločila, da naši prihranki ne zadostujejo niti za voziček za prodajo kokic. Tudi z nepremičnino je veliko dela. In davkov. In težav z najemniki. 

Vložek je ogromen, nemalokdaj celo nekajkrat večji, kot bi iz njega lahko iztržili v desetletju ali dveh. Že prav, da nekaj pustimo tudi zanamcem, vendar bi bil čas, ki smo ga porabili v boju za prihranke, ki jih nikoli ne bomo zapravili, porabljen na najslabši možen način. In da vam na piknikih gostov ne bo treba kratkočasiti z izpiski in podobnim knjižnim sranjem, lahko medtem, ko dame pripravljajo šopsko solato, v svoji votlini z njimi občudujete svoj motocikel. Tisti, ki mu bo vrednost slej ko prej zrasla, če boste seveda izbrali pravega.

Če želite postati srečen zbiratelj ali 'investitor', se morate najprej sprijazniti s tem, da gre za investicijo, ki bo verjetno osrečevala le vas. Tovrstnih nakupov se lotite takrat, ko soproga že ima predimenzioniranega SUV-a, ko je pavšal za prikolico ob morju plačan, okrog hiše pa so položeni novi tlakovci. V nasprotnem primeru boste s svojim naložbenim motociklom težko dočakali trenutek, ko bo vreden toliko, da se boste od njega lahko poslovili z dobičkom.

Za začetek potrebujete garažo. Ni treba, da se na tleh blešči orehov parket, dovolj je, da je zračna in suha. Lahko ga hranite tudi v dnevni sobi. Zraven klavirja, na katerem spi maček. Motocikel zavzame relativno malo prostora. In če ga ne vozite, načeloma tudi nič ne stane. Veste, parkiran motocikel nič ne popije, še manj poje, ne rabi cepljenja in zanj se ne plačuje nobenih davkov. Če je pravi, mu cena raste.

Preden se lotimo namigov, kakšen motocikel bi znal biti pravi, da boste čez desetletje ali dve svoj denar dejansko oplemenitili, še nekaj kratkih prednosti in slabost.

+

  • V mejah razumnega obsega s prekupčevanjem motociklov vas po desetletju ali dveh ne bo nihče pozval k plačilu davka na dobiček.
  • Kot rečeno, motocikel ne zavzame veliko prostora.
  • Za začetek ne potrebujete veliko denarja, le nekaj sreče in veliko znanja.
  • Če bi ga želeli tudi uporabljati, stroški registracije niso pretirani.
  • Za pravi motocikel se vedno najde kupec, morda ne prav hitro, a načeloma ga v primeru nuje z oglaševanjem na tujih portalih relativno hitro zamenjate za denar.
  • Računajte na veliko verjetnost, da vam v račun ne bo treba jemati drv ali avtomobila, prišla bo gotovina ali nakazilo na vaš račun.
  • Največja dodana vrednost pri tovrstnih naložbah se izkaže v veselju in užitku. Občutek, da ohranjate nekaj vrednega in s tem prispevate k bogatejši tehnični dediščini, je preprosto čudovit.

-

  • Če ne gre za res redek ali med zbiratelji želen motocikel, je to lahko precej mrtva naložba.
  • Da se motocikel vseskozi ohranja v vrhunski formi, je potreben tudi kakšen finančni vložek.
  • Pogonske jermene, gume in podobno je treba zamenjati zaradi samega staranja, tudi če dejanske obrabe ni. Tudi vzmetenje, naprimer Öhlinsovo, potrebuje redne preglede in servise.
  • Če se z motociklom tudi vozite, morate vedeti, da je z vsakim prevoženim kilometrom manj zanimiv za potencialne kupce.
  • Vsaka poškodba, celo praska, zmanjšuje interes kupcev.
  • Pozabite na neoriginalne nadomestne dele in improvizacije.
  • Ujeti pravi trenutek in kupiti, ko se padanje cene motocikla ustavi, je težko, še zlasti zato, ker zbiratelji radi kupujejo poceni, zelo pozorno pa spremljajo ponudbo potencialnih klasikov.

In kateri motocikel je primeren za naložbo?

Potrjeni klasiki.
Kadar je govor o motociklih, ki so že potrjeni kot klasiki ali uživajo kakšen drugačen kultni status, je vlak za resen zaslužek že odpeljal. V tej kategoriji najdemo motocikle, kot so Henderson, Laverda, BSA, Norton, nikakor pa ne gre pozabiti na starejše modele proizvajalcev, ki so aktivni še danes.

Vojaški in 'službeni' motocikli
S starim Harley-Davidsonom skorajda ne morete zgrešiti. To je znamka, ki ima privržence po vsem svetu. Za nameček so Američani v svoji zgodovini svoj nos vtikali vsepovsod, zato je njihove vojaške izvedenke mogoče najti domala po vsem svetu. Nasploh so vojaški motocikli, tudi drugih proizvajalcev, v zgodovini odigrali pomembno vlogo. Njihova posredovanja med prvimi linijami in zaledjem so rešila na tisoče življenj. Priljubljene znamke so BMW, Zundapp, Harley-Davidson, Cushman 53 (majhen skuter, ki so ga uporabljali padalci) in DKW. Podobno velja tudi za policijske motocikle, motocikle državnega protokola in podobne.

Eksotika in raritete
Motocikel eksotičnega imena, modeli iz omejene serije ali pa zgolj težko dosegljivi motocikli so tisti, na katere velja staviti. Pri tem je treba vedeti, da bo na primer jubilejna CBR-ka, ki ima samo drugačno barvno grafiko kot standardna izvedba istega letnika, morda vredna le nekaj sto evrov več. Če iščete modele iz omejene serije, ki imajo večji naložbeni potencial, potem se ozrite po tistih, na katerih je za vsaj tri tisočake vzmetenja (Öhlins) in jih ustavlja zlati Brembo. Samo barva pač ni dovolj. Nikoli ne boste zgrešili, če gre za model, ki je bil izdelan v čast kakšne slavne osebe iz sveta motošporta – Ducati 916 Senna, MV Agusta F4 Tamburini in podobni. Če je ta oseba danes še živa, zgrabite priložnost. Zgodovina nas uči, da take motocikle, takoj po tem, ko tisti, katerim so posvečeni, odidejo v večna lovišča, zbiratelji razgrabijo.

Tisti, ki so zapisali nova pravila
Vsaka generacija motoristov ima svoj sanjski nabor motociklov, ki so po njihovem mnenju na novo napisali pravila v svetu na dveh kolesih. Pomislite na motocikel, ob katerem se prebudijo vaša čustva. Je to Hayabusa, Tuono, povsem nova Honda X-ADV? Lahko je to BMW K100, ki je prinesel ABS, lahko je to šestvaljna Honda, lahko je to Ducatijev Desmosedici. Pomembno je, da ima tak motor čim manj kilometrov ali pa vsaj čisto in znano preteklost. Če je poleg tega še v popolnoma originalnem stanju, je to dodaten argument za nakup. Prišel bo čas, ko bo ta motocikel postal zanimiv. Mislite, da si Rifle ne bi želel nazaj svojega prvega BMW-ja?

Prvi in zadnji, najboljši in najslabši
Teorija pravi, da lahko največ povpraševanja po določenem tipu ali znamki motocikla pričakujemo, če gre za prvo ali zadnjo serijo. Dobrodošla je vsaka špekulacija. Če vzamemo za primer Triumpha Bonnevilla, je jasno, da bo vedno najdražji tisti iz šestdesetih let. Morda je zdaj čas za nakup letnika 2007, ta bo gotovo kmalu vreden več, ker je prvi iz zadnje serije zračno hlajenih modelov. Podobno bo verjetno veljalo tudi za BMW-jeve zračno hlajene bokserje. Ti so motocikle poganjali od samega začetka.

Tudi ko je govor o motociklih iz dolgo trajajočih serij (CBR, GSXR, R1, Goldwing …), lahko računamo na to, da bodo nekoč vredni več, kot so danes. Počakati je treba toliko, da se model umakne iz ponudbe, takrat bodo modeli prvih in zadnjih serij zelo iskani.

Dvotaktniki
Vse, kar je v svoji sklepni fazi ali pa se je že poslovilo s proizvodnih trakov, postane v trenutku tarča zbirateljev plenilcev. Če ne verjamete, si poglejte cene dvotaktnih športnikov, kot so Aprilia RS250, Kawasaki KR1S, Honda NSR, Cagiva Mito, Suzuki RGV, Yamaha TZR in podobni motocikli. Z gotovostjo napovedujemo, da bodo čez dobrih pet let vredni dvakrat toliko, kot so danes. Ampak ti motocikli so tako vznemirljivi, da jih nikoli ne boste hoteli prodati, zato so prej odvisnost kot naložba.

Čudaki in poraženci
Ne ozirajte se zgolj po najbolj prestižnih, najhitrejših in najlepših motociklih. Grdi rački in prodajni spodrsljaji so še posebno privlačni. Skromna prodaja teh modelov je bila takrat slaba novica, prav zato pa so danes ti motocikli zelo iskani. Nenavadna oblika, kot jo ima na primer Aprilia Moto 6.5, je danes magnet za zbiratelje. Zdi se, da so pri Aprilii prav posebno nadarjeni za to, da njihovi motorji postanejo klasiki. Le poglejte si model 125 Classic. Samo Italijani so dovolj nori, da so na čoper nataknili dirkalni agregat z modela RS 125. Treba je vedeti, da marsikaj, kar se nam je nekoč zdelo čudno, sploh ni bilo čudno, le na svet je prišlo ob nepravem času. Lep primer spet prihaja iz Aprilie, model Mana.

Vespa
Pri Vespi je uspeh, če s tem mislimo na povečanje vrednosti, zagotovljen. Cene Vesp, izdelanih v letih od 1946 do 1952, so danes vrtoglave. Pomembno je predvsem to, da je menjalnik voden s kovinskimi vzvodi. Na sejmu v Padovi sem opazil Vespo letnik 1952, za katero je Nizozemec zahteval 30 tisočakov. Na sejmu EICMA v Milanu je bila cena za Vespo letnik 1946 nastavljena na 190.000 evrov. Kdo ve, na kakšnih maliganih so bili tisti Italijani, pa vendar, lepo urejena stara Vespa je hitro vredna okrog 10 tisočakov. Novejše Vespe tipa PX so danes vredne od enega do dveh tisočakov, a se bo cena podvojila takoj, ko bo v Italiji še zadnjič udarila preša, ki bo skrojila karoserijo zadnje dvotaktne Vespe z ročnim menjalnikom.

'Junferaši'
Vsak in vsaka je enkrat prvič. Vozila moped ali motocikel, seveda. Tukaj v bistvu ne gre za naložbo v smislu denarja, še manj pa v interesu dobička. Gre za spomine, za katere so nekateri pripravljeni odšteti nekaj denarja. V tej kategoriji gre za precej osebno in lokalno izbiro. Mulci iz mesta si tako želimo Piaggia Quartza ali pa Tomosa BT50, fantje iz ruralnih področij pa Tomosa Automatica ali ATX-a. 'Junferaš' pač pride zraven.

Za dušo
Za konec še kratek nasvet, ki se ga velja držati. Če si želite ali nameravate v svoj naložbeni portfelj vključiti motocikel ali star avtomobil, vam predlagamo, da priložnosti ne iščete na silo. Naj priložnost poišče vas in naj bo donos v drugem planu. Vsaka taka priložnost zahteva tudi vaš čas in veliko pozornosti.

Namig
Slovenci smo bili v smislu danes zanimivih motociklov v preteklosti precej prikrajšani. Zakaj je bilo tako, bodo vedeli tisti, ki so skupaj z maršalom krojili jugoslovansko avtomobilsko in motoristično politiko. A smo Slovenci kmalu po osamosvojitvi znali živeti svoje sanje. V naših krajih se je tako znašlo lepo število motociklov, ki so danes relativno dostopni, čez nekaj let pa jih bo mogoče precej dobro prodati. Če ne pri nas, pa v tujino. Važno je le, da so v dobrem in originalnem stanju.

Naš izbor

Aprilia RS 250 – ta dirkaška replika, homologirana za cesto, ima enake zavore kot litrska Aprilia RSV Mille. Dvotaktni stroj je poezija za ušesa in dušo. Ker je lahek je hiter. Hiter kot hudič. Dvovaljni V-motor razvije več kot 70 'konjev', zadnja nihajka je iz magnezija, končna hitrost znaša 210 kilometrov na uro.

Aprilia Moto 6.5 – zna se zgoditi, da jo najdete v garaži kakšnega čudaka. Zelo klasična zasnova, motor je enak kot pri modelu Pegaso, sicer pa ta model velja za enega izmed najbolj neobičajnih modelov iz te tovarne. Oblikoval ga je Francoz Starck, ki se je v orbito najbolj znanih izstrelil z dizajnom za ožemalnik limon. Kasneje je oblikoval tudi čolne, letališke stolpe in to Aprilio.

Aprilia Mana 850 – eden najbolj pričujočih dokazov, da je italijanski fiasko največkrat zgolj žrtev svoje predčasnosti. Avtomatski menjalnik in prostoren predal za čelado na mestu, kjer je sicer rezervoar, so si pri Aprilii zamislili leta 2007. Vas to spominja na Hondo NC700? Tudi nas, vendar šele od leta 2012. Velja za prvi sodoben motocikel z avtomatskim menjalnikom.

Honda XRV 750 Africa Twin – ta model je postal kulten motocikel v trenutku, ko je Honda napovedala njegovo upokojitev. Civilna različica dakarskega motocikla je že danes zelo iskan model. Še danes povsem kompetentno drži tempo sodobnega prometnega in 'off road' ritma. To je eden redkih motociklov, pri katerem število kilometrov za zbiratelja ni ključnega pomena. Samo da je cel in v originalnem stanju.

Cagiva Elefant 750/900 – še ena civilna različica dakarske specialke. Če najdete model z grafiko Lucky Explorer, potem ste našli sveti gral. V Ameriki se je ta model prodajal pod imenom Ducati E900, kar je po svoje razumljivo, saj je za pogon zadolžen Ducatijev Desmodromic. Če za katerega, potem za ta enduro velja, da se je zelo redko umazal. To so kupovali šminkerji.

Honda VTR 1000 – ker je Ducati v zadnjem desetletju prejšnjega tisočletja zaradi serije uspehov v prvenstvu Superbike postajal domišljav, so Japonci izdelali ta dvovaljni stroj. Motiva za ta model niso iskali v maščevanju Ducatiju, pač pa v takrat nepredstavljivo velikem povečanju povpraševanja po dvovaljnih dirkalnih motociklih. VTR je postal legenda in tako bo ostalo. Danes so te Honde redke kot tartufi.

BMW R 1200 – v mislih nimamo nobenega posebnega modela iz serije z bokserskim motorjem, pač pa kar vse. Morda se tu zelo motimo, a če potegnemo vzporednice z avtomobilskim svetom, v katerem je zadnja različica zračno hlajenega 911 (993) najbolj iskan model, bi morda lahko bilo podobno tudi z zadnjimi zračno hlajenimi RT-ji, GS-i in R-i. Ti namreč ponujajo goro tehnike in udobja. Če ne bo zaslužka, bo pa v garaži vsaj dober motocikel.

Italjet Formula 50/Dragster – eden izmed najbolj neobičajnih skuterjev. V svetu skuterjev se ponaša z edinstvenim vpetjem prednjega kolesa prek nihajke. Vodno hlajeni motor in cevni okvir v obliki rešetke dodata kanček prestiža, ki je na začetku devetdesetih let pri skuterjih veljal za znanstveno fantastiko. Ste vedeli, da ima popolnoma enake smerokaze kot Ducati 916?

Piaggio MP3 – tudi v tem primeru vas morda napeljujemo v napačno odločitev, a brez rizika ni slave. Vendarle je ta skuter poskrbel za revolucijo pri varnosti in vodljivosti. Pripisujemo mu tudi zasluge za to, da se je maksi skuter z njim močno približal voznikom B-kategorije. Kljub temu pa še malce špekuliramo in priporočamo model brez oznake LT. Preprosto zato, ker je bolj redek.

Moto Guzzi Scura – bolj 'žleht' motocikel boste težko našli. Izdelanih je bilo samo 600 primerkov, v Slovenijo sta po naših podatkih prišla dva. Ta motocikel ruka kot bik, zavira pa, kot bi se zaletaval v zid, ampak tako pač je, če je za to zadolžen zlati Brembo. Če ni vse tipi-topi, se ne pelje, kot se mora. Rezervna varovalka mora biti vedno pri roki. Öhlinsovo vzmetenje zahteva precej nege, ampak vse to bo nekoč nekdo drago plačal.

Ducati 916/996/999/1098/1198/1298/Panigale – Ducatijev športni program je v rokah navadnih smrtnikov obsojen na poležavanje v garažah, ampak to je za tiste, ki take motocikle kupujemo iz druge roke, dobrodošlo početje. Ker ti motocikli kljub vsej svoji žlahtnosti niso zelo redki, se bodo morali za doseganje pravih prodajnih cen še dolgo mediti v garažah. Nič hudega, ker bodo ta čas lastniki uživali.

Matjaž Tomažič
foto: arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri