Že malo jezen zaradi poplave reklamne pošte, ki se skoraj vsak dan na novo pojavlja v poštnem nabiralniku, sam sebi že vsaj desetič obljubim, da bom ob prvi priložnosti na pošti kupil tisto čarobno rumeno nalepko, ki me bo ubranila teh vsakodnevnih posilstev različnih trgovcev.
Med sortiranjem položnic, obvestil o prispelih pošiljkah in reklamnega materiala, mojo pozornost pritegne majhna sličica, na kateri trgovec ponuja govorno napravo za motoriste. Za 6, 99 evrov! Cena res ni visoka in klub mojemu sicer načelnemu odporu do tovrstnega reklamiranja izdelkov, se odločim napravo preizkusiti. Z mopedom se odpeljem v BTC k enemu od na novo prispelih avstrijskih trgovcev, kupim in povabim svojo boljšo polovico na preizkus.
Naprava in slušalke so med seboj povezane z tankim kablom, ki je dovolj dolg, da gibanje okrog motorja ni posebej oteženo, vendar več kot meter voznik in sopotnica ne smeta biti oddaljena. Slušalka pod čelado sploh ni moteča, malenkost moti le občutek, da sem nekako zvezan z njo, ki sedi za menoj. Počasi križariva po mestu in možnost pogovora brez kričanja in kriljenja z rokami postaja iz metra v meter bolj zabavna.
Pri mestnih hitrostnih omejitvah se zvok sliši brezhibno in brez šumov, prve motnje se zaznajo, ko merilnik hitrosti doseže 80 kilometrov na uro. Na ljubljanski obvoznici se pri hitrosti 120 km/h zabava konča, razločen pogovor ni več mogoč, saj je hrup v čeladi premočan, nanj pa je občutljiv tudi mikrofon, ki ta hrup prenese v uho drugega, kar sicer ni moteče. Z regulacijo glasnosti mi situacije ni uspelo bistveno izboljšati.
Na napravo je možno priklopiti tudi mp3 predvajalnik ali kakšen drug medij, ki predvaja glasbo, z ustreznim priključkom pa tudi gsm aparat. Naprava kot celota pusti prijeten končni vtis, sama uporabnost pa zasluži oceno pogojno priporočljivo. Moti predvsem žičnata povezava voznika in sopotnika ter omejena uporaba pri višjih hitrostih. Dejstvo, da je imela moja draga tisti dan povečano potrebo po pogovoru (včasih tišina tako paše! ! ! ) na oceno ni vplivalo …
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja