Nekaj je res: temeljni kamen za tovarno mopedov so v davnih časih, v 60. letih prejšnjega stoletja, postavili v Sežani.
Tam naj bi stala tovarna Tomos in tam so tudi v resnici izdelali prve mopede s tem imenom. Le zaradi politične odločitve se je Tomos po nekaj deset (govori se o številki 200) izdelanih mopedih preselil v Koper, a Sežanci in okoličani imajo Tomos kljub temu za svojega. Prav zato so tokratno tomosijado – pod okriljem Tomos kluba s sedežem v Danah pri Sežani – začeli z zborom v neposredni bližini omenjenega temeljnega kamna pri trgovskem centru Karsika. Dvajset članov kluba plus 65 'zunanjih' ljubiteljev in lastnikov je prevozilo traso od Sežane prek Fernetičev, Opčin, Gropade, Bazovice, Kozine, Škocjanskih jam, Vremskega Britofa, Dolnjih Ležeč in Povirja nazaj v Sežano. Prvič so torej prestopili tudi državno mejo. Osem skupin je startalo s po dvema domačinoma za vodenje po trasi na vsakih 5 minut, spremljal pa jih je servisni kombi. Udeležba bi bila zagotovo večja, če ne bi bila vremenska napoved tako žalostno deževna.
Med udeleženci je bil najštevilčnejši klub Racing team iz Slovenj Gradca (12 udeležencev), ki so se od doma do Sežane tudi pripeljali s svojimi mopedi. Najstarejši je bil legendarni in vselej prisotni Franc Vrtovec (letnik 1930), najmlajši Jure Miklavec (letnik 1995, tudi na vseh tomosijadah), najstarejši moped pa je bil T12 iz leta 1962.
Presenečajo odlično ohranjeni oziroma obnovljeni primerki Tomosov vseh letnikov, še bolj pa zavzetost ljubiteljev, ki jih tudi občasen dež, vključno z nalivom in cestnimi potoki pri Gropadi, niti malo ni zmotil pri uživanju v vožnji in druženju. Dežja so se nekateri ubranili kar s plastičnimi vrečami za smeti. Slog ni ravno bleščeč, je pa učinkovit. Med postanki so se pošteno okrepčali tudi z domačimi jedmi, pokušali domači med, predvsem pa si izmenjali veliko mnenj in izkušenj. Priča smo bili manjšemu padcu, predrti (in seveda popravljeni) gumi in odpovedi elektrike, a je vse minilo brez večjih pretresov. Startnina 30 evrov je poleg hrane in drugih stroškov na trasi (tudi ogled muzeja) na koncu vsakemu prinesla edinstveno 'medaljo' v obliki identifikacijske ploščice, kot so jih imeli Tomosi na okvirjih. (VK)
Foto: VK
