Aktualni zmagovalec relija Dakar, ki bo čez dobrih dvajset dni startal v Paragvaju s tarčo na svojem hrbtu, ima poleg lepih človeških lastnosti tudi nekaj redkih nadnaravnih. 28-letni Avstralec se ne boji trpljenja, bolečine, samote in neznanega. Za zmago na najtežjem reliju na planetu se je coni udobja in lastnemu egu odrekel z lahkim srcem.
Leta 2015 je dobil svojo prvo resno službo kot vodonoša Marca Come na reliju Dakar. "Waterboy", ki se je rodil na prašnem ranču in je črede živine kot otrok zganjal kar z motorjem, se je že v svojem debitantskem poskusu povzpel na tretje mesto. Naslednje leto se je v Južno Ameriko vrnil po zmago in tako postal prvi Avstralec v zgodovini, ki je domov prinesel najtežji kipec. 27 polomljenih kosti ga ni upočasnilo, tri zlomljena vratna vretenca mu niso strla duha, cigansko življenje s tremi torbami iz njega ni naredilo čudaka."Motomagazin? Slovenija? Questions, please!" V živo iz Maroka ...
Si že slišal govorice, da si naslednji Marc Coma?
Ravnokar! (Smeh) Seveda bi bilo lepo, da bi bil nekega dne znan kot Marc Coma, ali Cyril Despres, fanta sta legendi, a za sabo imam eno samo dobljeno bitko. Če bo moje telo zdržalo in če bom lahko dirkal še naslednjih petnajst let, si bom z nekaj sreče primerjavo morda celo zaslužil.
V boju za zmago si se že mnogokrat poškodoval, a si še vedno hiter - če ne še hitrejši. Kje je tu logika?
Kdo rabi logiko? Res je, moj zdravstveni karton beleži impresivno število poškodb. Mislim, da sem zaradi njih postal nekoliko pametnejši, upočasnile pa me definitivno niso. Poškodbe so del športa, del moje službe, del moje največje ljubezni. Take it or leave it! Poškodbe se običajno zacelijo, obžalovanje, da nečesa nisi storil, ker te je bilo strah, da bi se poškodoval, pa je rana, ki se nikoli ne pozdravi. Noro je, če to rečem, a ne moti me, če telo trpi, medtem ko srce uživa. Rad vidim, česa sta sposobna moje telo in moj um. Uro ali dve se je lepo namakati v plitvini, potem pa me spet zamika globina.
Katero plitvino imaš v mislih?
Razmišljal sem o Bora Bori, a ne najbolj resno. V resnici si veliko bolj od dopusta želim na Dakar, po Dakarju pa na še čim več drugih dirk.
Kako je videti navaden dan dakarskega zmagovalca?
Fant najprej nujno rabi kavo, da sploh vstane. Potem jajca. In toast z avokadom. Zdaj se dan začne. Družil se bom s prijatelji in družino in šel v šoping v mesto. Vrnil se bom z novo čepico s šiltom in supergami. Verjetno. Nato bom šel na kolo in ... Džizs, na motor!!! Mogoče bom šel zvečer ven ...
Ven? Povej mi: je dirkanje po sipinah res podobno plesu? Biti moraš mehak in slediti ritmu ...
Haha, videl sem fante na zabavah po relijih, ki so kar dobri. Lahko pa zagotovim, da Toby Price na plesišču za prisotne ne pomeni dobre novice. Če že grem ven tu in tam, se lepo sparkiram za šank ... And nobody gets hurt.
P.S.: Ljubitelj brezpotij, dirkanja in relija Dakar si nujno oglejte film Paying the Price na Red Bull TV. Pripravite robčke ...
Tekst: Tina Torelli
Fotografije: Red Bull Content Pool