S Tino čez bankino 27#: Toby Price o naslovu svetovnega prvaka, Dakarju, Loebu in bundesligi

Svetovnega prvenstva v vztrajnostnih relijih je konec. Če bi Tobyju Priceu (KTM) nekdo na začetku sezone rekel, da bo v Ifranu, kjer se je po petih dneh intenzivnega dirkanja zaključil Rallye du Maroc, okronan kot kralj dvokolesnega puščavskega relija, bi se samo nasmehnil.

S Tino čez bankino 27#: Toby Price o naslovu svetovnega prvaka, Dakarju, Loebu in bundesligi (foto: Rally Zone/KTM Images) Rally Zone/KTM Images
12. 10. 2018

In ne le to: Toby Price je dobil tudi maroški reli in je zdaj pripravljen, da družinici dakarskih tuaregov pridirka še drugega odraslega člana. Toda Toby Price trenutno ni le najhitrejši dirkač v tej težki disciplini, je tudi človek, ki je v disciplino uvedel razvpito 'vokuhilo', karizmatično pričesko, ki ji pri nas pravimo tudi bundesliga ali fudbalerka.

 

Po več kot 1250 maroških kilometrih na štoparico smo dobili zmagovalce sezone. Pablo Quintanilla (Husqvarna) je svoj prestol predal Avstralcu, medtem ko je aktualni zmagovalec Dakarja Matthias Walkner (KTM) zasedel tretje mesto. V kategoriji štirikolesnikov je slavil Rus Aleksander Maksimov (Yamaha), naslov prvaka v junior kategoriji pa je obdržal Poljak Maciej Giemza (KTM Orlen)

Na reliju so nekaj prostora na stopničkah KTM-ovci odstopili tudi Hondi – tretje mesto je namreč zasedel Ricky Brabec. Veliko smole je imel Paulo Goncalves (Honda), ki je slavil na obeh zadnjih puščavskih preizkušnjah (Desafio Ruta 40 v Argentini in Desafio Inca v Peruju), saj je v Maroku naredil več navigacijskih napak. Še težja kot za Hondo je bila dirka za Yamaho, ki je v četrti etapi izgubila hitrega Franca Caimija, ki si je pri padcu zlomil stegnenico. Le nekaj kilometrov pred ciljem je padel Adrien van Beveren in zato zaključil šele kot šesti, dirko Xavierja de Soultraita pa je usodno odločila mehanična okvara v zadnji etapi.

 

Po šampanjski prhi v Ifranu je Toby Price odgovoril na nekaj vprašanj.

 

Toby, čestitke za zmago! Zdi se, da po nekoliko počasnejšem lanskem letu, ki si ga večinoma preležal in presedel, zdaj živiš dvakrat hitreje.

 

Seveda živim dvakrat hitreje, saj sem izgubil eno leto. Težko je bilo – noga se po operaciji v La Pazu in nato še enkrat doma kar ni popravila, vse dokler zdravniki v Barceloni niso ugotovili, za kaj gre. Z antibiotiki sem ozdravil okužbo in dokaj nepripravljen na Dakarju dosegel tretje mesto. Toda spet ne morem reči, da je po tistem šlo vse navzgor. Če bi mi kdo v Abu Dabiju, ko sem grdo padel, rekel, da se bo sezona zame zaključila tako sanjsko, bi mu rekel, naj ne sanja. Toda letos se je zgodilo toliko drugih stvari, da sem ne najbolj vrhunske rezultate v reliju lažje pogoltnil. Veliko sem treniral, predvsem pa sem veliko dirkal, in ne le z motocikli. Moja forma je trenutno nekje 90-odstotna, kar pomeni, da se bom na startu Dakarja 2019 pojavil stoodstotno pripravljen.

 

Kaj vse si norega si počel letos in ali si sploh kaj videl svojo mamo?

 

Mamo sem videl, mislim, da trikrat. Res je, da moj telefon nenehno zvoni, in če je na drugi strani kdo, ki mi ponuja kaj zanimivega, ne bom rekel ne. Nekaj v meni mi preprečuje, da bi rekel ne, in vsak dan živim, kot da je moj zadnji. Če ne dirkam, pakiram. Če ne pakiram, sem na letalu. Pravijo, da imamo strah po izgubljenih priložnostih dirkači še bolj izražen – nikoli namreč ne vemo, katera dirka bo za nas zadnja. Ne mislim, da razmišljamo o smrti, temveč o priložnostih. Teh je v tem športu tako malo, da je treba vsako zgrabiti z obema rokama ... pa čeprav gre 'samo' za sovozniški sedež ob Sebastienu Loebu.

 

Kako je bilo?!?

 

Bilo je – dobesedno – noro. Ko se usedeš v avto k Loebu, hitro spoznaš, da nima nobenega smisla siliti v WRC. Nikoli, ampak res nikoli ne boš tako dober. Njegova hitrost je neverjetna. Mislim, da je bila to najboljša in najbolj adrenalinska stvar, ki sem jo kdaj poskusil. Kaj ta tip zmore z avtomobilom, je neopisljivo. Ko sva končala, kakšnih trideset sekund sploh nisem prišel do sape.

 

Kaj si mu rekel, ko si se spravil k sebi?

 

Rekel sem mu: 'Seb, ti nisi človek, ti si vesoljec.' Resno dvomim, da smo pripadniki iste vrste. Sploh če upoštevam, da z mano v avtu še zdaleč ni šel na polno, saj mu nisem bral zapiskov. Po spominu je odvozil tiste ovinke in se znanstvenofantastično reševal iz različnih situacij.

 

V zadnjih letih si poskusil mnogo različnih dirkalnikov in se preizkusil na različnih terenih, ne le na brezpotjih – je Dakar zate še vedno največji izziv?

 

Še vedno. Nisem še našel izziva ali dirke, na katero bi me tako vleklo kot me na Dakar. Prav tako je zame še vedno največji izziv zmaga na dveh kolesih. Toda čas, ki ga ima dirkač na voljo za ekstremne motociklistične izzive, ni neomejen. Ko bo čas pravi, bom zagotovo presedlal na štiri kolesa. Pa nimam v mislih le avtomobilov – zanimiva se mi zdi tudi kategorija ATV ali SXS, tako imenovana side by side.

 

Misliš, da gre za isti oziroma enakovreden talent? Sta Toby Price na motociklu in Toby Price za volanom enako neugodna nasprotnika?

 

Ne še, saj za volanom nimam niti približno toliko izkušenj. Ne vem, ali sem enako talentiran za avtomobile, a eno je jasno: če bom tudi na štirih kolesih hotel poseči na vrh, moram že zdaj nabirati tovrstne kilometre. Ko bo prišla prava ponudba, bom nanjo pripravljen. Ne, v bistvu bo ponudba prišla zato, ker bom nanjo pripravljen. Na vse, kar počnem, se maksimalno osredotočim. Vedno vložim celega sebe in vedno tvegam vse.

 

Kakšno je tvoje mnenje o Dakarju 2019?

 

Letošnji Dakar bo zelo težak – kako bo, smo letos izkusili že dvakrat. Prvič na Dakarju in drugič na dirki Desafio Inca v Ici. Vsi vemo, da so te sipine nevarne in fizično zelo naporne. Po drugi strani pa je že zdaj jasno, da se bomo veliko grupirali in da bo izgubil tisti, ki bo odpiral traso. Če bo letos kaj zares pomembno, bo to strategija.

 

Trije tuaregi so že pri tebi doma. Imaš na polici prostor še za kakšnega?

 

Seveda. Zdaj imamo mamo in dva otročička. Družina potrebuje očeta. (smeh) Seveda ne bi rad preveč pritiskal na samega sebe, a je glavni cilj zmaga. Globoko v sebi vem, da moram zmagati in predvsem da sem tega sposoben. Z ekipo, kot je KTM, je mogoče marsikaj.

 

Vidim, da je frizura, ki je razburkala tudi fotografije svetovnega prvenstva v cross-country relijih, še vedno aktualna.

 

Tako je, 'the mullet' je še vedno v dobri formi, še vedno plapola v vetru, še vedno sili iz čelade. Kdo bi si mislil, da bo šala, ki je zrasla na zelniku Sama Sunderlanda, postala moj prepoznavni znak. S Samom sva bila v Španiji, ko mi je uredil termin pri frizerju, ki ni govoril niti besedice angleško. Pokazala sva mu sliko in rezultat je lepo viden še danes.

 

Frizura, ki ji mi pravimo bundesliga, je imela skozi zgodovino mnogo slavnih privržencev ...

 

... ja, toda jaz sem jo uvedel v reli. (smeh)

 

 

Rezultati Reli Maroko

 

 
1. Toby Price (KTM) 16 h 08 min 37 s 
2. Matthias Walkner (KTM) 7 min 32 s 

3. Ricky Brabec (Honda) 16 min 35 s 
4. Pablo Quintanilla (Husqvarna) 34 min 52 s
 
5. Paulo Gonçalves (Honda) 49 min 14 s
 
6. Adrian Van Beveren (Yamaha) 57 min 03 s 
7. Andrew Short (Husqvarna) 1 h 24 min 17 s 
8. Jose Ignacio Cornejo (Honda) 1 h 25 min 58 s 
9. Sam Sunderland (KTM) 2 h 10 min 24 s 
10. Stefan Svitko (KTM) 2 h 20 min 34 s

FIM sross-country svetovno prvenstvo 

1. Toby Price 91 točk
2. Pablo Quintanilla 85 točk 
3. Walkner Matthias 75 točk

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri