Motoristi smo vendarle bolj varni (statistika 2018)

Agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je predstavila najnovejše statistične podatke o prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi motoristi. Katera je najbolj tvegana skupina, kdaj je nevarnost največja, koliko je registriranih motociklov in še marsikaj drugega boste izvedeli v nadaljevanju.

2. 4. 2019

V letu 2018 se je na slovenskih cestah zgodilo 941 prometnih nesreč, v katerih je bil udeležen voznik enoslednih vozil. Čeprav je številka visoka, pa je v primerjavi z letom 2017 nižja za kar 14 %. Smrtno se je ponesrečilo 18 voznikov, kar je za 38 % manj kot leto prej. Žalostno petletno povprečje (2014–2018) pa pravi, da na cestah vsako leto umre 23 voznikov enoslednih vozil.

Bo že moralo držati, da je tveganje padca oziroma nesreče povezano z večjo hitrostjo in zmogljivostjo vozila, saj je delež motoristov vselej oziroma vsako leto bistveno večji od deleža mopedistov. Lani sta zaradi posledic prometne nesreče umrla dva mopedista in 16 motoristov, razmerje pa se v preteklih petih letih ni kaj dosti spreminjalo. Ko gre za lažje in težje poškodbe, je večji del smole še vedno na strani motoristov, saj poškodbe utrpijo približno dve tretjini motoristov in tretjina mopedistov. Glede na število registriranih motociklov in mopedov (podatki sledijo v nadaljevanju) bi lahko sklepali, da so motoristi statistično vendarle bolj spretni oziroma previdni pri vožnji vozila.

Pričakovano je, da se največ prometnih nesreč zgodi v toplejših mesecih, najbolj tvegana meseca pa sta junij in avgust. Lani je bil najbolj črn mesec september, v katerem je umrlo 8 motoristov oziroma skoraj polovica vseh umrlih motoristov.

Izgovorov ni, o svoji usodi odločamo predvsem sami

Če se motoristi radi izgovarjamo, da smo predvsem ogroženi, to najverjetneje ne bo povsem držalo, saj kar dve tretjini prometnih nesreč s poškodbami ali bolj tragičnimi rezultati povzročimo sami.

V obdobju 2014–2018 so največ prometnih nesreč povzročili motoristi, stari med 35 in 44 let (586 prometnih nesreč), kar pa ne pomeni, da je ta starostna skupina motoristov najbolj ogrožena. Sodeč po podatkih statistike v to skupino spadajo motoristi, stari med 45 in 54 let. Pri tem je treba v ozir vzeti predpostavko, da je skupina motoristov, starih med 35 in 54 let, pravzaprav najbolj množično zastopana.

Izkušnje pomagajo, najpogostejši vzrok za nesrečo še vedno hitrost in smer vožnje

Izkušnje in dolg vozniški staž bi seveda morala vplivati na varnost posamezne skupine motoristov, kar potrjuje tudi statistika. V skoraj polovici vseh prometnih nesreč so namreč udeleženi vozniki, katerih vozniški staž je krajši od 5 let, med njimi pa so najbolj rizični tisti, ki motocikel vozijo od enega do treh let. Praktično enako razmerje velja za poškodbe in smrti, ki so posledica prometnih nesreč, ni pa rečeno, da se tudi med vozniki z daljšim stažem ne najdejo začetniki pri vožnji motociklov, saj statistika te skupine motoristov ne vodi posebej.

Med vzroki za prometne nesreče je še vedno v ospredju neprilagojena hitrost (46 %), sledi nepravilna smer vožnje (20 %), kar lahko verjetno pripišemo prvemu vzroku, med najpogostejšimi vzroki pa najdemo še neprimerno varnostno razdaljo, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil prednosti. Kar 94 % umrlih voznikov, pri katerih je bil vzrok za nesrečo prevelika hitrost ali nepravilna smer vožnje, je bilo tudi povzročiteljev prometne nesreče.

Pijani motoristi in mopedisti niso redkost

Da je motocikel pri nas predvsem sredstvo za preživljanje prostega časa, kažejo tudi podatki, da se največ prometnih nesreč zgodi v času vikendov, najmanj pa na začetku tedna. Če smo še nekoliko bolj natančni, največ prometnih nesreč se zgodi med 14. in 18. uro.

Uživanje alkohola je med slovenskimi motoristi, kot kaže, še vedno problem, saj so se lani zgodile kar 103 prometne nesreče, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola (95 nesreč v letu 2017). Zaradi alkohola je v zadnjih petih umrlo 22 motoristov, poškodovanih pa je bilo skoraj 450 motoristov. Lani sta zaradi alkohola umrla dva voznika enoslednih vozil, oba pa sta vozila moped. Na neodgovornost nekaterih motoristov in mopedistov kaže tudi podatek o povprečni stopnji alkoholiziranosti, ki med povzročitelji znaša kar 1,21 g/kg (2016).

Polovica vseh nesreč s smrtnim izidom se zgodi v bližini doma oziroma v isti upravni enoti, kjer ponesrečeni tudi sicer prebiva.

Število motociklov in mopedov se je v zadnjih desetih letih močno povečalo

V Sloveniji je bilo v letu 2018 registriranih 122.656 enoslednih motornih vozil (v letu 2008 jih je bilo 77.913). Največji prirastek je bilo zaznati leta 2017, ko je začela veljati zakonodaja, ki zahteva registracijo koles s pomožnim motorjem (okoli 21.000 kosov).

Med cestami so pričakovano najbolj varne avtoceste, saj v letu 2018 na avtocestah ni umrl niti eden motorist, zgodba pa je popolnoma obratna na glavnih in regionalnih državnih cestah, kjer je umrla velika večina vseh motoristov. Nesreče s težjimi in lažjimi poškodbami se najpogosteje zgodijo na občinskih cestah.

Ne glede na statistiko pa je mogoče opaziti, da se varnostni trendi med motoristi in tistimi, ki pri varnosti v cestnem prometu morajo odigrati pomembno vlogo, spreminjajo na bolje. Prizadevanja AVP, Policije, AMZS in številnih drugih motorističnih društev bi morala ob enakem tempu dolgoročno izboljšati varnost motoristov in mopedistov. Menim, da jim za zdaj uspeva. Glede na to, da se število motociklov in mopedov hitro povečuje, število nesreč pa se statistično bistveno ni spremenilo, lahko sklepamo, da se je za varnost naredilo veliko. Veliko pa je seveda tudi odvisno od nas samih. Zato pozdravljamo vse preventivne akcije Policije, vse brezplačne in plačljive delavnice ter vsakršno ozaveščanje motoristov in pozivanje k varni vožnji. Vzemimo si čas, ne življenja.

Srečno.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri