Podjetje je v Genovi leta 1884 ustanovil takrat 20-letni Rinaldo Piaggio, ki se je na začetku ukvarjal z luksuzno ladijsko opremo. Kmalu je začel izdelovati tudi sestavne dele za železniške vagone, motorje in dele za tovorna vozila. Med prvo svetovno vojno je podjetje preusmeril v izdelovanje letal in vodnih letal. Sprva so izdelovali samo propelerje in motorne dele za letala, med obema vojnama pa so izdelovali tako vojaška letala P108, ki so bila zelo cenjena, kot tudi potniška. Med drugo svetovno vojno so zavezniške sile obe tovarni (Pisa in Pontedera) zaradi izdelovanja letal zbombardirali ter popolnoma uničile, družina Piaggio pa je ostala praktično brez vsega.
Enrico Piaggio
Po drugi svetovni vojni je bila Italija v razsulu, ekonomsko na dnu, infrastruktura pa je bila v veliki meri uničena. Podjetje Piaggio je prevzel Rinaldov sin Enrico, ki se je odločil, da opusti področje aeronavtike. Želel si je narediti moderno, preprosto in zanesljivo dvokolesno cestno 'ljudsko' vozilo, ki bo finančno dostopno množicam.
Prototip vozila je naredil s pomočjo Renza Spoltija in Vittoria Casinija, oprli pa so se na vojaški motor ameriške vojske, imenovan cushman. Enrico ni bil zadovoljen z motorjem in je prosil letalskega inženirja Corrada D'Ascanija, da ga preoblikuje. D'Ascani sicer ni bil navdušen nad motorji, vendar se je vseeno lotil dela, saj v povojnih časih ni bilo veliko možnosti za zaslužek. Motor je takoj prestavil bočno ob zadnje kolo ter se s tem izognil mastni in umazani verigi. Vpeljal je tudi enostransko prednje vpetje, s tem pa zamenljiva platišča in rezervno kolo. Izognil se je sredinskemu delu, zato je bilo sedenje na motorju mnogo lažje, ohranil pa je prednji blatnik in zaščitno masko.
Vespa
23. aprila 1946 je nov motor Enrico Piaggio registriral na patentnem uradu ministrstva za gospodarstvo v Firencah ter ga poimenoval vespa, originalna barva je bila rdeča. Motor s prostornino 98 ccm3 je bil dvotakten (največja hitrost 60 km na uro), prenos na zadnje kolo pa je bil prek tristopenjskega menjalnika. Menjalna ročka je bila z menjalnikom povezana prek sistema kovinskih palic. Na vztrajnik, ki je magnet za generiranje elektrike, so z začetkom redne prodaje pričvrstili tudi vetrnico, ki je potiskala zrak na cilinder motorja in skrbela za hlajenje. Javnost je sprejela vespo z velikim zanimanjem, a tudi s skepso. V prvem letu so prodali 2484 vesp, leta 1948 več kot 10 tisoč, leta 1949 več kot 20 tisoč in leta 1950 več kot 60 tisoč.
Največjo reklamo, poleg njene odličnosti in elegance, so vespi naredili prav filmi, še posebej tisti iz leta 1952, imenovan Rimske počitnice, v katerem se z vespo vozita Audrey Hepburn in Gregory Peck. Vespe so začeli licenčno izdelovati tudi v drugih državah (danes jih izdelujejo v 13 državah) in leta 1956 so jih prodali že več kot milijon. Do danes pa so jih prodali okoli 17 milijonov. Vespa oz. podjetje Piaggio je danes v lasti italijanskega mogotca Roberta Colaninna, ki ima v lasti tudi motopodjetja Derbi, Gilera in Moto Guzzi.
Tina Lucu
Foto: Piaggio
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja