Športni motocikli, ki so to slavno italijansko ime ponesli v svet in ga utrdili v srcih strastnih ljubiteljev, so danes le del tega, kar ponuja Ducati kot čedalje pomembnejši globalni proizvajalec. Multistrada je njihov najbolje prodajani motocikel z višjo prostornino motorja in z modelom 1260 Enduro želijo nagovoriti vse, ki jim je znamka blizu, a si na svojih potovanjih želijo tudi raziskovanj zunaj asfaltnih cest.
Zato so na svetovni predstavitvi v osrčju Toskane pripravili traso iz dveh delov. Zjutraj sem preizkusil, kako se pelje na ovinkih, in opremljen s parom velikih aluminijastih stranskih kovčkov vijugal skozi ozke ulice vasi, ki so posejane po tamkajšnjih gričih. Po kosilu v idiličnem gradu Nipozzano pa je sledil pravi enduro krog po poteh in kolovozih skozi vinograde in kostanjeve gozdove, polne lukenj in skal, kar je bilo na tej 225-kilogramski enduro zverini, ki bruhne 158 'konjev', prvovrstno doživetje.
Zame osebno, ki se sicer rad zapeljem dinamično po cesti, ne maram pa dirkanja, ker bistveno bolj kot v prometu uživam, ko na polno ožemam plin na dirkališču, je Multistrada Enduro najboljša Multistrada. Spredaj 19, zadaj 17 palcev je tista kombinacija, zaradi katere je ta motocikel drugačen od običajne Multistrade in je bolj igriv v vožnji, a ponuja dovolj dober stik s cesto in dobro povratno informacijo, predvsem pa vsaj po občutku deluje tudi bolj mirno in stabilno.
Z modelnim letom 2019 jo poganja nov motor z večjo prostornino, ki zdaj meri 1262 kubičnih centimetrov in prinaša 128 njutonmetrov navora in bolj ravno krivuljo moči ter navora. Za dinamično vožnjo zato ni treba nove Testastrette priganjati v visoke vrtljaje, ampak je veliko uporabne moči in navora že pri 3.500 vrtljajih. Ko pa se popolnoma digitalni merilnik požene proti najvišjemu režimu tja do 9.000 vrtljajev, dobiš občutek, da ne sediš na potovalnem enduro motociklu, ampak na nekoliko bolj pokonci nasajenem Panigaleju.
Vozniku delo zelo olajša tudi serijski pomočnik pri pretikanju, ki poskrbi, da so pospeševanja zvezna brez škrtajočih zvokov v menjalniku. Tudi sicer je seznam dodatne opreme in možnosti individualnih nastavitev tako dolg, da bi lahko popisali pol revije, navdušuje pa serijsko bogata oprema. Odlično delujoče vzmetenje (na cesti in na terenu) je polaktivno in se sproti prilagaja nastavitvam in podlagi, ponuja pa ogromno nastavitev po lastnih željah. Potem so tu še tempomat, pametna stikala in smerniki, ki se izklapljajo sami, ko tipala zaznajo spremembo smeri, Ducatijev multimedijski sistem za povezljivost s telefonom kot v avtomobilu, velik petpalčni barvni ekran TFT in sprednje LED-luči. Ob tem ne smem pozabiti res bogate varnostne opreme, kot so ABS, ki deluje tudi v nagibu, ko pelješ skozi ovinek, sistem nadzora zdrsa zadnjega kolesa, nadzor nad dvigovanjem sprednjega kolesa, luči, ki svetijo v ovinek in celo samodejna zavora za speljevanja v klanec. Pri Ducatiju so se tudi pohvalili, da je zdaj servisni interval za nastavitev ventilov na vsakih 30.000 kilometrov, redni servis pa na vsakih 19.000 kilometrov.
V vožnji se izkaže kot kompetenten stroj za zahtevnega voznika, ker so pa znižali sedež, krmilo in stopalke, boste to zverino zdaj lažje obvladovali tudi vsi, ki jim višina sedeža povzroča preglavice. Položaj za krmilom je odličen, sam sem bil dobro skrit za široko posodo za gorivo in moja zadnja plat se nad udobnostjo sedeža ni prav nič pritoževala. Vetrne zaščite je bilo zame dovolj, zjutraj, ko je bilo še nekoliko hladno, pa so mi dlani lepo grele ogrevane ročice.
Moram izpostaviti zelo dobro lego v ovinkih, ki je ne zmoti niti slab asfalt, saj vzmetenje zelo dobro opravlja svojo nalogo. Prepričan sem, da na navadni podeželski cesti tega motocikla ne ujame noben drug Ducati. Ko zapelješ na teren, ti pa tako ali tako nekaj časa ni nič jasno. Obuta v kramparice je Multistrada plezala brez težav tudi na poligonu, kjer sem se lahko poigraval z nastavitvijo nadzora zdrsa zadnjega kolesa. Najboljši kompromis je nastavitev na najmanjšo še mogoče delovanje elektronike, ki omili moč motorja in dopušča nekaj malega zdrsa, ki pa ostaja pod nadzorom. Ker sem se že kdaj vozil s tako močnim motociklom po terenu, sem užival, tudi ko sem vso elektroniko preprosto izklopil, a takrat je treba biti zelo pazljiv in pozoren, saj se kolo ves čas vrti v prazno.
Po terenu ali po cesti boste na cilj prišli utrujeni, če se ne boste ustavljali za dolivanje goriva, saj pogoltne kar 30 litrov bencina, pri porabi 5,5 litra pa je lahko do naslednjega postanka še zelo, zelo daleč. Zato Multistrada 1260 Enduro vsekakor upraviči svoje ime, saj gre za zanimiv cestno-terenski motocikel z ogromno potenciala.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja