Crosscountry je vožnja po različnem terenu, kjer najdemo tako prvine motokrosa kot endura in triala. Preizkusili smo specialko za prav ta najbolj razširjeni motošport pri nas in dobro se znajde tako na enduro terenu kot na motokros stezi.
V Nemčiji, kjer je crosscountry tako množičen, da se ene dirke udeleži tudi več kot tisoč tekmovalcev, je ta specialka v zadnjih letih pod okriljem Zupinove ekipe požela same lovorike. Torej pedigreja ji ne moremo očitati. V preteklosti so tako pri Husqvarni kot pri konkurenci izdelovali izvedenke enduro modelov za crosscountry za Američane, ki klasičnih enduro motociklov, ki bi potrebovali vso svetlobno opremo, skoraj ne poznajo (oziroma so bolj kot ne nišne izvedbe hard enduro motociklov).
V Evropi pa zaradi goste poseljenosti le potrebujemo motocikel, ki bo lahko zapeljal tudi na cesto, čeprav le za nekaj kilometrov asfaltnega traku. Skratka, TCX 310 R je odgovor na vedno večje potrebe ameriškega in evropskega trga po motociklu za vse terene, ki pa ni motokros motocikel.
TCX je v osnovi Husqvarnina različica za enduro. Torej TE 310 R, ki so ji slekli vse, česar ne potrebuje za cestni promet, in tako privarčevali nekaj kilogramov. Motor je enak kot pri enduro modelu. Kar je najpomembnejše in kjer se resnično opazi razlika med specialko za motokros, ki ji je sicer na oko zelo podobna, je menjalnik. Ta ostaja šeststopenjski s kratko prvo prestavo in dolgo šesto prestavo. Med vožnjo to pomeni, da ko je v slogu triala treba preskočiti hlod ali splezati v najstrmejši klanec, prestavno razmerje opravi svoj del brez kompromisov.
Enako lahko zapišemo, ko se stoje ali z ritjo povsem na zadnjem blatniku zapodiš po dolgi ravnini. Tam pride do izraza šesta prestava in specialka za kros bi ostala daleč zadaj. Obdržali so tudi 8,5-litrsko posodo za gorivo, ki zagotavlja daljšo avtonomijo na dirkah. Največja razlika med TE (enduro) in TCX (crosscountry) je sicer v vzmetenju, saj so mehkejše enduro vzmetenje zamenjali za trše motokrosistično vzmetenje, da bolje požira obremenitve pri daljših skokih.
Husqvarna, ki smo jo preizkusili, se je od povsem serijske razlikovala po nekaterih pomembnih komponentah. Moč in navor je imela izboljšan z izpušnim sistemom Akrapovič, prav tako so bili malenkost izboljšani vzmetenje (Öhlins) in zavore (tudi z ročicami, ki se ne odlomijo), ki so dovolj močne in zagotavljajo 'progresiven' občutek. Crosscountry specialka je bila tako prava poslastica in odlična za naporne dvourne dirke. Motor je ravno prav močan, da ne utruja s surovostjo, a hkrati dopušča vožnjo v prestavi višje brez pretirane uporabe sklopke. Vzmetenje je dovolj mehko, a hkrati trdo, da je blažilo neravnine, a se ni posedalo do konca ob doskokih na večjih skakalnicah.
Motokrosistom se bo verjetno zdela še vedno nekoliko težka, a enduro motor, ki blesti na zahtevnem terenu, plača svoj davek na stezi za motokros. Zaradi težjega vztrajnika TXC ni tako živahna in igriva kot njena sestra, specialka za motokros TC 250 R. V kratkem spoznavnem srečanju pa je dala le slutiti, česa vsega je sposobna na dolgi in naporni dirki. In ti občutki so bili dobri.
Besedilo: Peter Kavčič
Foto: Matevž Hribar
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel