Grob asfalt odličnega oprijema je speljan tja čez vulkanske kamenine španskega otoka Fuerteventura. Kot kača se vije čez osrednji gorski masiv, ki otok deli na dve polovici. Na novi Yamahi XSR 900 se po hitrem obiranju zavojev na ozki cesti iz hotela bližam postanku za kosilo v Ajuyu, na zahodnem delu tega otoka, ki spominja na Mars.
Testni krog na otoku je meril natanko 230 kilometrov in modrovanje ob kosilu je bila prva priložnost deliti vtise o tem novem Yamahinem motociklu. V nasprotju z zaspano in sivo zimsko Evropo je bilo na otoku, ki leži le streljaj od zahodne afriške obale, formalno pa pripada Španiji, sončno in toplo. Le piha. A misli o XSR 900, tem novem Yamahinem motociklu, ki so se mi podile po glavi, kljub temu ni odpihnilo. Prejšnji večer so nam Yamahini ljudje s Šunom Mijazavo, produktnim vodjo in generatorjem razmaha retro motociklov pri tej japonski znamki, inženirji, ki so ga skrojili in fantje iz dizajnerske hiše GK, ki so zrisali XSR 900, predstavili nov stroj, s katerim se je novembra na Yamahini predstavitvi v Milanu na oder pripeljal Valentino Rossi. Hm, vam to kaj pove?
Hitri sinovi svojih očetov
XSR 900 je nov član Yamahine družine Faster Sons (Hitri sinovi), ki jo je v znamenje poklona svojim motociklom preteklosti - očetom, torej - pred časom porodila Yamaha. Segment takšnih retro motociklov so poimenovali kar sport heritage (športna dediščina), združuje pa pisano modelno paleto, kot so V-Max, XV 950, XJR 1300 ter XSR 700 in XSR 900. Opremljeni so z različnimi koncepti agregatov: od enovaljnih prek dvo- in tro- do večvaljnih. XSR 900 je nadaljevanje pred časom predstavljenega dvovaljnega modela XSR 700, ki črpa vzor v nostalgičnem XS 650, nov večji model pa v trivaljniku XS 750/850 iz leta 1976. Že kar navada je, da Yamaha pri takšnih motociklih sodeluje s priznanimi predelovalci, sodelovanje z njimi se je začelo leta 2010 v projektu Yard Built. Tako so v teh letih sodelovali z Deusom, Ronaldom Sandsom, Šinjo Kimuro in Nizozemci Wrenchmonkees pa še s kom. No, in če so pri predhodniku XSR 700 sodelovali z japonsko ikono custom scene Šinjo Kimuro, je pri rojevanju XSR 900 pomagal ameriški zlati deček Roland Sands. Ta je v fazi iskanja idej in pozneje ob potrditvi začrtane smeri videza motocikla zgradil trivaljni konceptni motocikel Faster Wasp. Vir njegovega navdiha je bil rumeno obarvana dvotaktna 750-kubična Yamaha iz sedemdesetih, ki jo je po stezah nepremagljivo krivil 'King' Kenny Roberts. Rumena je tudi barva Yamahinega letošnjega 60-letnega jubileja.
Simbolizem
Faster Wasp je bil temelj, na katerem je japonska dizajnerska hiša GK, s katero tudi sodeluje Yamaha, zrisala XSR 900, vanj pa v aluminijasti okvir umestila motorno srce z dodelano in lažjo sklopko, oboje iz modela MT-09. XSR 900 je torej ravno tisto, kar koncept Faster sons pravzaprav pomeni: poklon preteklosti s tehniko sodobnosti. Jep, motocikel deluje klasično, a je precej 'nabildan', visoko nasajen, kompakten ter tako spominja na stroje iz sedemdesetih. A pozor, le spominja. Osrednji del motocikla je torej odlit aluminijasti okvir, na katerega je nameščena lahko odstranljiva 14-litrska posoda za gorivo, na spodnjem delu okvir nosi trivaljni agregat. Oprema razkriva pozornost do detajlov in v skladu s tipom motocikla precejšnjo uporabo aluminija. Sedež je kakovosten, v dveh nivojih, v duhu motocikla je pregledni digitalni števec s sodobno tehniko skrit v klasičnem dizajnu. Slišali smo komentarje, da bi veljalo razmisliti o uporabi zdaj tega, zdaj onega dela, na to pa se Šun zadovoljno zasmeje in pove, da je prav takšnim pomislekom namenjen nabor dodatne opreme, v kateri je ta trenutek okoli 40 kosov. Motocikel si je mogoče namreč dograditi/spremeniti/sestaviti po svojih željah. Koncept All Rounder tako ponuja tekstilne bočne torbe pa v stilu torbico za orodje, manjši ščit, zaščito hladilnika, drugačen izpuh in množico drugega.
Gor, v zavoj, nato naravnost
Videz tega motocikla torej nekoliko zavaja. Čeprav je klasičen, to ni klasični motocikel, predvsem kar se tiče zmogljivosti. Jah, zmogljivosti in klasični videz. »S tem imamo Japonci težave,« pove Šun (glej tudi intervju AM, št. 5 ). »Japonskemu inženirju je jasen merljiv cilj, tega bo skušal doseči in preseči, ko pa ima pred seboj nalogo, da se zazre v preteklost, ima težavo, saj to po njegovo pomeni korak nazaj.« Tu verjetno leži del odgovora, zakaj med japonskimi znamkami le pri Yamahi tako temeljito trgu ponujajo nove klasične retro motocikle.
Ko sedem na XSR in ko ga obudim v življenje, se 850-kubični stroj, ki zmore 115 'konjev', oglasi s tistim visoko piskajočim zvokom, tako značilnim za trivaljnike. Heh, malce spominja na dvotakno brnenje (spomin na Robertsov stroj, morda?), predvsem pa se tako kot dvotaktni stroji zelo rad vrti v višjem območju. Tisti, ki je sedel na MT-09, mu bo okolje znano, dasiravno je sedež za 15 milimetrov višje od tal, voznik pa zaradi daljše posode za gorivo sedi pet centimetrov bolj nazaj. A še vedno dovolj pokončno, da lepo čuti motocikel. Oblika prešitega sedeža je drugačna, z več okroglimi linijami. Te so nasploh značilne za celoten motocikel, pa naj bo to okrogli prednji žaromet, zadnja luč, izpuh, ki izpolnjuje normo Euro 4, ter drobni detajli. Prednji žaromet in zadnja luč sta družinskega izvora, saj sta enaka kot pri modelih XSR 700, XV 950 in XJR 1300. Kot je povedal Šun, so »ljudem ostrorobe agresivne linije športnih motociklov vse manj všeč, s takšnim motociklom še človek deluje bolj prijazno. Kakšnega zvabi, da se motoristu približa in ga celo kaj vpraša.«
Le kratek gib ročice za plin je potreben, da se XSR 900 konkretno odzove. Na hitrih gorskih zavojih sem raje vozil v peti prestavi in zato v višjih vrtljajih. Dovolj navora pa pomeni, da iz zavoja zlahka potegne tudi v najvišji prestavi. Zavore s štirimi zavornimi bati so odlične, nastavljivo vzmetenje prav tako. Na takšni cesti ne kaže pretiravati, desno je prepad, levo se pne gora. Ampak veste, kaj: ko začutiš, kako lepo držijo gume, mirnost motocikla v zavoju in ko na pospeševanju iz zavoja prednje kolo sili nenehno v zrak, začneš uživati! In s tem motociklom je res mogoče uživati. Položaj za krmilom je neprisiljen, ravno pravšnji, da valovi zraka ne suvajo preveč v prsi in da glave na trese sem in tja vse do hitrosti okoli 170 kilometrov na uro.
Hja, XSR imam tudi nekaj tehničnih posladkov. Nadzor proti zdrsu pogonskega kolesa je že eden takšnih in ga je mogoče nastaviti na višjo ali nižjo občutljivost oziroma ga popolnoma izklopiti. Dovolj je le pritisk na stikalu krmila, zato se ni treba ustavljati in ugašati stroja. To pa še ni vse: odvisno od terena, na katerem se podite, je mogoče nastaviti tudi način delovanja agregata s sistemom D-mode. Voznik lahko s stikalom in programom A izbere ostrejšo odzivnost, če si zaželi lagodnega in manj poskočnega delovanja, lahko preklopi v program B, kompromis je izbor programa Standard.
Sodobnost s preteklostjo
XSR 900 je stroj sodobnosti, ki črpa iz idej preteklosti. Ob samem motociklu so pri Yamahi sprožili tudi pravo retro zgodbo. Od oblačil, dodatne opreme za motocikle tudi do samega odnosa do motorizma. Na predstavitvi XSR 900 ni bilo kravat in tridelnih oblek. Niso jih nosil niti šefi. Bile pa so brade, tovornjakarske čepice, džins, popisane majice z retro motivi ter rok glasba v ozadju. XSR 900 je dokaz, da je motoristična scena s ščepcem nostalgije še kako zanimiva in razburljiva, pa čeprav ni vezana na doseganje in preseganje vesoljskih tehničnih številk. Ob sodobnih tehničnih dodatkih pomeni preprosto – čisto zabavo. Za to vendarle gre, kajne?!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja