Če upoštevamo raziskavo ABI (Association of British Insurers) in jo prenesemo v Slovenijo, bi po grobi statistični oceni na vsakega prebivalca pripadlo 80 evrov zavarovalniških prevar.
Sliši se zelo lepo, češ naj malce potegnejo za nos zavarovalnice, saj imajo tako in tako preveč denarja. Našega denarja! Toda zdrava pamet pravi, da več ko je zavarovalniških prevar, višje so premije za vse, torej tudi za vas in zame, ki ne uporabljamo prevarantskih trikov. In verjetno je vsem v interesu, da imajo zavarovalnice denar, da nam potem morebitno škodo pri nesrečah tudi izplačajo, kajne?
Zato so začele naše zavarovalnice veliko bolj temeljito odkrivati te stranpoti zavarovalniških zahtevkov, saj gre, ko na koncu potegnemo črto, za velike vsote. Pri naši največji Zavarovalnici Triglav so leta 2010 celo ustanovili službo SPORP (Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar), ki od leta 2011 vodi zelo temeljito statistiko. Leta 2012 so organizirali celo 20 delavnic, na katerih je več kot 500 udeležencev (večinoma cenilcev) spoznalo njihov način dela. Da je to več kot zanimivo, povedo že glavni igralci: prevaranti, detektivi, forenziki in ne nazadnje izkušeni cenilci. In verjetno ni presenečenje, da je prav na področju avtomobilskih zavarovanj največ nepridipravov z dolgimi prsti.
Cenilci
Izkušeni cenilci so seveda prva obrambna linija pred zavarovalniškimi goljufi, zato ni nepomemben podatek, da so samo oni lani v prvem polletju obravnavali 45 odstotkov več primerov goljufij kot v prvi polovici predlanskega leta – in prevare potrdili v 41 odstotkih več obravnavanih primerov kot v predlanskem polletju! Ker morajo biti čim bolj izobraženi, imajo redna izpopolnjevanja. Ob morebitnem sumu prevare, ki jih prepoznajo s specifičnimi metodami in tehnikami, se mora cenilec odločiti, ali lahko zahtevek konča sam (pogovor s stranko, odklonitev zahtevka) ali bo potreboval pomoč različnih strokovnjakov. Če potrebuje pomoč, izpolni obrazec v tako imenovani Liniji za sporočanje prevar, kjer napiše, kdo, kdaj in kako je sodeloval pri zavarovalniški goljufiji. Nato vajeti prevzame SPORP, kjer se na podlagi poročila odločijo o nadaljnjih ukrepih.
Služba za preprečevanje, odkrivanje in raziskovanje prevar
Pri omenjeni službi začnejo delo prek različnih vzgibov: prijave cenilca, obvestila iz Zavarovalniškega združenja Slovenije (ha, ne boste verjeli, zavarovalnice že tesno sodelujejo pri odkrivanju prevar!), prijave policije, namigu od anonimne prijave ali samodejnega zaznavanja sumljivih škodnih zahtevkov, kjer z uporabo naprednih računalniških IT-orodij (naj omenimo računalniški program FROPS) s pomočjo obdelave podatkov ugotovijo izstopanja. Analitik nato pripravi načrt dela, ki lahko vključuje detektiva na terenu, forenzike ali pa strokovnjake specifične stroke. Omenjeni analitik je nato vez med temi strokovnjaki, na koncu pa pripravi poročilo, ki je osnova za cenilčeve nadaljnje ukrepe.
Detektivi
Detektiv prejme informacije, ki jih je že zbral analitik prek računalniške obdelave. Nato na terenu ponovi ogled in fotografira kraj škodnega dogodka, pobere izjave udeležencev in prič ter poskuša izbrskati še manjkajoče dokazno gradivo. »Z zavarovalnicami zelo dobro sodelujemo, zato sem prepričan, da bomo tudi v prihodnosti preprečili še več zavarovalniških prevar,« je dejal predsednik Detektivske zbornice Slovenije Janko Trivunović.
Forenziki
Prav tako kot detektivi tudi forenziki prejmejo osnovne podatke. Zelo je napredovalo delo IT-forenzikov, ki si pomagajo z računalniškimi programi. »S pomočjo računalnika in seveda primernega programa lahko naredimo simulacijo nesreče in na podlagi tega ugotovimo, ali je pridobljena izjava resnična ali ne. Velikokrat se poškodbe vozil ne ujemajo z izjavami,« je dejal Jože Škrilec, ki uporablja program DWG Analyzer PRO. Pri njegovem delu so zelo pomembni natančni ogledi kraja nesreče in pričevanja morebitnih prič, velikokrat pa se opirajo na podatke, ki jih dobijo iz avtomobilov. Ste že slišali za EDR ali Event Data Recorder? To je elektronska pamet (nekateri ji rečejo kar avtomobilska črna skrinjica) različnih podjetij (Bosch, Simens ...), ki je v novih avtomobilih v ZDA že obvezna, v EU pa naj bi jih začeli vgrajevati v vse nove avtomobile predvidoma že letos, in zapisuje pospeške, kote zavijanja, delovanje sistema ABS, sredobežnih sil itd. S temi podatki, ki se kopičijo od prvega prevoženega metra vožnje, nato razkrijejo potek nesreče.
Največ goljufij se seveda zgodi pri avtomobilskih zavarovanjih, zato pri zavarovalnicah še posebno budno spremljajo statistiko le-teh. Sicer jih lahko ločimo na majhne prevare, kjer gre samo za popravilo starejših avtomobilov, veliko dražje in težje za odkriti pa so tako imenovane interne prevare, kjer z običajno odlično organizirano kriminalno združbo sodelujejo cenilci, policisti, odvetniki, sodni izvedenci, zdravniki, serviserji in drugi, ki tako ali drugače zlorabljajo svoj položaj.
Kljub temu pa lahko rečemo, da Slovenija še ni Rusija, kjer ima že ogromno avtomobilov vgrajene kamere, ki snemajo dogajanje pred avtomobilom, saj tam razmeroma pogosto kdo izkoristi tretjo (neznano) osebo za zavarovalniško prevaro. Saj veste, neznanec vam skoči na motorni pokrov, čeprav ste se ustavili pred prehodom za pešce, avtomobil namenoma zapelje pred vas in vas kasneje s pomočjo prič obdolži, da ste bili vi neprevidni itd. Toda kljub temu na zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da imajo vsi slovenski zavarovalničarji na leto škode za kar 113 milijonov evrov!
Primeri zavarovalniških goljufij
Zavarovalniški goljufi so največkrat lažno prikazovali škodni dogodek, predložili ponarejene dokumente ali napihnili višino zahtevka. Samo nekaj primerov, ki smo jih povzeli z zvrhanega kupa izkušenj cenilcev Zavarovalnice Triglav:
1. Zavarovalnica je prejela prijavo škode, in sicer naj bi se voznik oškodovanega vozila (motocikel) vozil po cesti, ko mu je iz nasprotne smeri v nepreglednem levem ovinku pripeljal zavarovanec. Oškodovanec je opazil snop luči in tako z zmanjšano hitrostjo nadaljeval vožnjo ob skrajnem robu cestišča. Ob srečanju z zavarovancem je prišlo do stika oškodovančevega komolca z zavarovančevim levim stranskim ogledalom, zaradi česar je oškodovanec izgubil nadzor nad motociklom in ob stiku z makadamsko bankino padel. Telesnih poškodb naj ne bi imel, vendar pa je nastala precejšnja materialna škoda. Zavarovanec naj bi se pred kontaktom umikal živali, ki mu je stekla pred avtomobil z desne strani. Osebi sta sprva izjavili, da se med seboj ne poznata, a je bilo po podrobnejši analizi mogoče njuni izjavi ovreči. Stranka pa je nato umaknila zahtevek.
2. Na zavarovalnico se je obrnil zavarovanec, ki naj bi polovico leta preživel na daljšem potovanju v tujini. Opisal je, da je bil tam udeležen v prometni nesreči, v kateri je utrpel hujše poškodbe. Ob prijavi je predložil tudi medicinsko dokumentacijo, sestavljeno iz izvidov in računov, ter precej natančen opis dogodkov.
Med rutinskim preverjanjem je zavarovalnica ugotovila, da je imel zavarovanec turistična zavarovanja sklenjena še pri dveh konkurenčnih zavarovalnicah. Tudi pri njih je vložil enako 'originalno' dokumentacijo s popolnoma enakim odškodninskim zahtevkom, kar je vzbudilo sum in sprožilo podrobnejše preverjanje.
Preiskava je ponudila zanimive ugotovitve. Medicinski dokumenti so bili očitno ponarejeni. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nikjer na dokumentaciji ni podatkov bolnišnice in da se cena navedenih bolnišničnih storitev ne ujema z dejanskimi na področju, kjer je bil zavarovanec. Nadalje se je izkazalo, da je bil zavarovanec s popolnoma enakim zahtevkom že uspešen leto prej pri eni izmed konkurenčnih zavarovalnic.
3. Zavarovalnica je prejela odškodninski zahtevek, v katerem je opisana zgodba skupine mladih, ki se v kombiju odpeljejo na piknik. Na poti vanje trči drug voznik, katerega hitrost ni ustrezala razmeram na cestišču. Pločevina je utrpela nekaj škode, udeleženci pa praske in odrgnine. Policije na ogled mesta nesreče niso povabili.
Med preverjanjem podrobnosti odškodninskega zahtevka so se strokovnjaki soočili z več težavami. Obe vozili iz prometne nesreče sta bili starejši. Lastnik osebnega vozila je ocenil, da popravilo njegovega vozila ne bi bilo gospodarno in ga je ocenil kot povsem uničeno. Ogled vozila je potekal le še s pomočjo fotografij, na katerih ni bilo opaziti barve kombija. Prav tako ni bil mogoč ogled kombija, ker naj bi ga drugi udeleženec kmalu po nesreči prodal. Za dodaten zaplet so poskrbele izjave prič, ki se niso mogle zediniti o barvi udeleženih vozil, ena pa je trdila, da drugega vozila sploh ni videla. Situacije, ko avtomobili goljufov po nesreči izginejo neznano kam, so zelo pogoste.
4. Poskusov goljufanja zavarovalnic se lotevajo tudi društva ali podjetja. Nekemu podjetju naj bi izliv vode, ki je nastal zaradi počene cevi, uničil delovne naprave. Vrednost svojega zahtevka je podjetje upravičevalo na podlagi računa za redni servis, ki so ga opravili pred nastankom škode. Zaradi suma, da bi bil račun lahko fiktiven, je zavarovalnica začela preiskavo. Pri pregledu dokumentacije in razgovorih z udeleženimi osebami sprva ni bilo težav. Podroben pregled naprav pa je pokazal drugačno sliko. Preiskovalci so si naprave ogledali kmalu po domnevnem čiščenju in servisu in v napravah odkrili prah in pajčevino. Ko so s tem seznanili podjetje, ki naj bi opravilo servis, se je zgodba odvila v drugi smeri, sum o fiktivnem računu pa je bil potrjen.
Besedilo Aljoša Mrak foto arhiv Avto magazin, Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja