Lizing vse pogosteje nadomešča posojila

Lizing je dandanes že precej razširjena oblika financiranja tudi v Sloveniji. Medtem ko so se še pred nekaj leti zanj pretežno odločala le podjetja, ki so zaradi računovodskih ugodnosti koristila tako imenovani poslovni lizing, je odstotek nakupa na lizing v zadnjih letih močno narastel tudi pri fizičnih osebah.

4. 6. 2007

Po zadnjih podatkih je avtomobilski lizing najbolj razširjen med vsemi vrstami lizinga (na primer zakup nepremičnin, strojev itd.), postal pa je zelo konkurenčen tudi drugim oblikam finančne zadolžitve, na primer klasičnemu kreditiranju.

V Sloveniji se letno proda okoli 60 tisoč novih avtomobilov, pri čemer lizing pri nekaterih avtomobilskih znamkah predstavlja že več kot polovico vseh oblik nakupa. Na primer, leta 2005 je bilo kar 78 odstotkov avtomobilov znamke Opel kupljenih na lizing.

Kaj je pravzaprav lizing?

Ločimo dve vrsti lizinga, in sicer operativnega in finančnega. Med seboj se razlikujeta glede lastništva po končanem lizingu. Pri finančnem lizingu lastništvo po koncu preide k lizingojemalcu, to je osebi, ki je avtomobil (ali katero drugo osnovno sredstvo) uporabljala. Pri operativnem lizingu pa tega prenosa ni in je bolj primeren za podjetja, saj tak lizing precej vpliva na bilančni izkaz podjetja. Ker želimo predstaviti lizing predvsem običajnemu kupcu, ki po končanem lizingu avto še naprej uporablja, se bomo posvetili zgolj finančnemu lizingu.

Kot smo že zapisali, gre pri finančnem lizingu za obliko financiranja, pri kateri lizingojemalec oziroma kupec avtomobila postane lastnik vozila, takoj ko odplača vse zahtevane obroke. Lizingodajalec ter lizingojemalec skleneta pogodbo o finančnem lizingu, katere predmet je financiranje nakupa nekega sredstva (v našem primeru vozila).

Lizingodajalec bo pri dobavitelju kupil vozilo, ki je predmet lizinške pogodbe, ter ga dal lizingojemalcu v finančni zakup, torej v uporabo. Lizingodajalec je lastnik vozila do izteka pogodbe, ko lizingojemalec ponavadi z zadnjim obrokom zakupa odplača vozilo. Lastninsko pravico do konca najema zadrži lizingodajalec, posestno (uporabnostno) pravico pa s podpisom pogodbe pridobi lizingojemalec.

Med najemom so vsi stroški, nastali z vzdrževanjem vozila, breme lizingojemalca. Sem spadajo stroški registracije, rednih servisov, drugih popravil, goriva, dodatno kupljene opreme, torej vse, kar spada k normalni sprotni uporabi avtomobila. Dodajmo, da lizinške hiše v času lizinga za vozilo poleg obveznega zahtevajo še kasko zavarovanje (nujno proti kraji z največ dvoodstotno odbitno franšizo), ki zlasti pri avtomobilih nižje vrednosti precej prispeva k skupnim stroškom.

Če vse skupaj poenostavimo - kupec avtomobila ima vozilo v času lizinške pogodbe pravzaprav v najemu in za to plačuje mesečni obrok ('najemnino'). Če se odloči, da mesečnih obrokov ne bo več odplačeval, ima dve možnosti. Lahko sam proda vozilo in pri tem praviloma iztrži zanj višjo ceno ali pa vozilo vrne lizingodajalcu in ta proda avtomobil. S kupnino se nato poplačajo zapadle in nezapadle neplačane obveznosti. Če je kupnina večja, se stranki razlika vrne, v nasprotnem primeru pa lizinška hiša zahteva doplačilo.

Kako je to v praksi?

Ko se kupec avtomobila odloči za nakup, se oglasi pri eni izmed lizinških hiš. Postopki se od hiše do hiše malenkostno razlikujejo, vsem pa je enako, da mora lizingojemalec imeti potrdila o redni zaposlitvi in rednih finančnih prilivih na bančni račun (upokojenci prinesejo potrdilo ZPIZ-a). Če kupec ne izpolnjuje teh dveh pogojev, s seboj pripelje poroka (na primer starše), ki dokaže svojo sposobnost plačila obrokov.

Poleg osebnih dokumentov je pomemben tudi uradni predračun nakupa avtomobila, ki bo predmet lizinške pogodbe. Zatem začne lizinška hiša s postopkom odobritve, čemur sledi dogovor o finančnih pogojih pogodbe (lastna udeležba, trajanje, višina obroka itd.). Ko je pogodba izpolnjena, podpisana in pravno veljavna, lizinška hiša vozilo plača dobavitelju. Kupec se lahko z njim po navadi odpelje še isti dan in ima vse pravice, kot če bi ga kupil z gotovino, le prodati ga v času veljavnosti lizinške pogodbe ne sme.

Prednosti lizinga pred gotovino oziroma kreditiranjem

V lizinških hišah po Sloveniji so nam kot najpomembnejšo prednost lizinga pred posojilom omenjali hitrost storitve, saj lahko stranka pri lizingu načeloma še isti dan odpelje avtomobil iz avtohiše.

Pri kreditiranju kreditodajalec, na primer banka, posodi stranki denar, pri lizingu pa da lizingodajalec neko stvar, v našem primeru vozilo, v uporabo. Pri lizingu gre ponavadi za manjšo udeležbo lastnih sredstev, saj je teh največ do 30 odstotkov. Na našem trgu obstaja vedno več ponudb, pri katerih kupcu avtomobila sploh ni treba položiti pologa, kar je pri namenskem posojilu prej izjema kot pravilo.

Vedno večja ponudba lizinga je te hiše primorala v to, da stranke obravnavajo posamično. Vsaka stranka sklene takšno pogodbo, kakršna ji ob danih možnostih najbolj ustreza. Medtem ko je posojilo ponavadi le premostitvene narave in ga zato le redkokdo vzame za celotno vrednost avtomobila, velja pri lizingu pravilo, da je njegova vrednost ob začetku enaka vrednosti želenega vozila.

Lizing pridobiva prednost tudi v primerjavi z gotovinskim plačilom. Glede na to, da povprečen Slovenec na bančnem računu nima dovolj gotovine za celoten nakup avtomobila, sta lizing oziroma posojilo največkrat edini možnosti. Tudi če ima posameznik dovolj gotovine za nakup avtomobila, je dobro razmisliti o alternativnih naložbah. Ob vse bolj donosnejših kapitalskih trgih se lahko morebitni višek gotovine naloži v precej donosnejše naložbe, ki pokrijejo strošek lizinga.

Za primerjavo dodajmo le to, da se efektivna obrestna mera pri lizingih giblje nekje do deset odstokov, kar je ob lepih donosih na Ljubljanski borzi oziroma pri varčevanju v vzajemnih skladih pravzaprav strošek, ki se ga da z dobro naložbo tudi preseči.

Primerjava med lizinškimi hišami: Kupujemo novega Golfa 1, 9 TDI

V uredništvu smo se odločili, da lizing predstavimo tudi na primeru, in sicer smo preverili, koliko bi nas stalo pri naših večjih lizinških hišah, če bi se odločili za nakup Golfa 1, 6 TDI Trendline z maloprodajno ceno 16.903, 28 evra.

Nekatere izmed hiš zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso želele sodelovati pri izračunu. Kljub temu smo tudi s pomočjo internetnih izračunov, ki so zgolj informativni, uspeli sestaviti primerjalno tabelo, ki bo kupcu precej natančno pokazala, kakšni so stroški in mesečni obroki pri posameznih lizinških hišah, seveda za zgoraj omenjeni primer enega najbolj prodajanih modelov v Sloveniji.

Stroški odobritve ter administrativni stroški se gibajo v razponu od 50 do 365 evrov. Podjetje, ki te stroške obračunava najvišje, jih pri izračunu vračuna v polog, tako da začetno plačilo predstavlja dejansko 22-odstotni polog. Tudi sicer se stroški plačajo ob sklenitvi pogodbe. Mesečni obroki znašajo med 260 in 300 evri, efektivna obrestna mera, ki pove, koliko nas lizing stane, pa znaša med sedmimi in desetimi odstotnimi točkami. Nakup avtomobila se tako v petih letih, za kolikor smo se v našem primeru odločili skleniti lizinško pogodbo, preplača za dobrih 3.000 evrov. (tabelo najdete v prilogi Avto magazina Avto in denar, ki je v prodaji od 24. maja 2007).

Obdavčitev pri lizingu

Fizična oseba mora pri lizingu vozila plačati DDV in davek na obresti. Pri finančnem lizingu se oba davka obračunata že ob sklenitvi lizinške pogodbe, ko ju je treba tudi plačati, pri operativnem lizingu pa se oba davka plačujeta sproti, pri vsakomesečnem obroku.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri