Nasveti za varno vožnjo kombija: ko se ga enkrat navadiš …

Kombinirana vozila (od zdaj naprej jim recimo kar kombiji) so brez dvoma najbolj vsesplošno uporabna vrsta vozil. Ponujajo ogromno prostora, v primerjavi z običajnimi avtomobili (novejši kombiji) ne porabijo veliko več goriva, vozni so z izpitom za B-kategorijo in še bi lahko naštevali. Vseeno pa kombiji – v kolikor nimate res velike družine – niso najbolj primerna izbira za družinsko rabo. Kljub vsemu namreč niso tako udobni, kot avtomobili, predvsem pa so preveliki, da bi se z njimi vsak dan vozili v službo. Vsaj tako meni večina …

Vsake toliko časa pa morda pride do tega, da bi kombi potrebovali: bodisi za prevoz pohištva ali ko se z malo bolj številčno družbo odpravite na izlet. In potem marsikoga verjetno kar nekoliko zvije v želodcu ob misli, da bo moral voziti tako velik avtomobil. Ko pa se enkrat vdajo v usodo pa potem hitro ugotovijo, da je bil ves strah popolnoma odveč. Vsak izkušen voznik vam bo znal povedati, da je vožnja včasih pravzaprav lažja kot vožnja avtomobila. A vseeno: pripravili smo nekaj nasvetov, ki jih je priporočljivo upoštevati, ko se prvič usedete za volan kombija.

Položaj za volanom

Ko enkrat splezate za volan 'pravega' kombija, boste hitro opazili, da je vse skupaj nekoliko drugače: sedite višje, zaradi česar je tudi položaj nog bolj pokončen. Volan je po drugi strani precej bolj položen, stikala na armaturni plošči, odlagalna mesta in drugi elementi v kabini pa so precej bolj oddaljeni kot sicer. Preden torej zaženete motor si vsakič vzemite nekaj trenutkov časa za pravilno nastavitev vašega položaja za volanom. Še bolj pomembno kot v avtomobilu je, da sedite čim bolj vzravnano in z dobro ledveno oporo (če nimate možnosti nastavitve sedeža v ledvenem delu, si tja namestite blazino ali pulover), v nasprotnem primeru so bolečine v križu na daljši vožnji neizogibne.

V kolikor ima kombi po višini in globini nastavljiv volan – večina novejših kombijev omogoča –  si vzemite nekaj trenutkov časa tudi za nastavitev le-tega. Kot rečeno je volan kombija v primerjavi z avtomobilom postavljen precej bolj položno, zato je pomembno, da niste od njega preveč oddaljeni. V tem primeru boste namreč imeli težave z manevriranjem po mestnih središčih, saj ob preprijemanju ne boste mogli doseči njegovega vrha brez nagibanja telesa naprej.

Preglednost

Čeprav so kombiji precej večji od vseh avtomobilov na cesti, pa so zaradi svoje 'škatlaste' oblike zelo pregledni: kratek sprednji del in ravni boki ter zadek vam omogočajo, da vidite vse skrajne točke vozila in bližnjo okolico. A ključna pri tem je nastavitev ogledal. Večina tovornih kombijev zaradi zaprte zadnje stranice na vetrobranskem steklu nima nameščenega ogledala, ta pa je zaradi dveh vrst sedežev precej neuporaben tudi pri potniških različicah. A z uporabo vzvratne kamere ali pa vsaj tipal za vzvratno vožnjo se da ta problem enostavno rešiti, le umazani ne smejo biti. So pa vzvratne kamere zelo uporabne pri piklapljanju prikolic.

Mnogo bolj pomembni pa sta po drugi strani obe bočni ogledali, ki sta (še posebej pri večjih kombijih) sestavljeni iz dveh kosov stekla in to z razlogom. Zgornje steklo služi za opazovanje dogajanja za kombijem, spodnje steklo, običajno bolj konveksne oblike, pa služi za opazovanje okolice vozila, zaradi česar sta še posebej uporabni pri prehitevanju na avtocesti in manevriranju na ozkih parkirnih mestih. Ogledala morajo biti nastavljena tako, da je večino slike predstavlja dogajanje za vozilom, hkrati pa še vedno vidimo rob kombija. Ob pravilno nastavljenih ogledalih boste hitro ugotovili, da je preglednost pravzaprav boljša kot pri marsikaterem avtomobilu.

Nalaganje prtljage

Pri navadnem avtomobilu navadno med pakiranjem prtljage, sploh ko se odpravljamo na dopust, največjo pozornost posvečamo temu, da vse spravimo v avtomobil in da zapolnimo še zadnje decilitre prtljažnega prostora s parom natikačev, ki bi jih sicer morali pustiti doma. Pri nalaganju prtljage v kombi je temu potrebno posvetiti večjo pozornost. Kombi ima namreč že v osnovi višje postavljeno središče in je kot tak ob agresivnih manevrih manj stabilen kot avtomobil. Prtljaga naj bo zato zložena tako, da bodo težji kosi spodaj, lažji pa na vrhu. Ob idealni porazdelitvi tovora je kombi med vožnjo celo stabilnejši kot če bi bil prazen.

Drug nasvet, kar zadeva nalaganje prtljage, pa se tiče predvsem tovornih kombijev. Pogosto se namreč zgodi, da jih vozniki uporabijo za prevoz večjih kosov opreme (omare, hladilniki, …), katerih ne bi mogli prepeljati z avtomobilom, v kombiju pa potem ostane  še veliko prostora. Naloženo prtljago je zato nujno potrebno pritrditi z zateznimi trakovi (po domače gurtnami). Prosto premikajoča se prtljaga namreč ob sunkovitih manevrih s svojih gibanjem povzroči izgubo nadzora nad vozilom, niso pa redki primeri, ko je ob čelnem trčenju nepritrjena prtljaga udarila v steno, ki loči tovorni prostor od kabine in povzročila hude poškodbe hrbtenice voznika in sopotnika.

Vožnja in manevriranje

Vedno trdimo, da je na cesti potrebna strpnost in premišljenost ter da je potrebno upoštevati varnostno razdaljo. To je pri vožnji kombija še pomembnejše. Današnji kombiji se namreč po pospeških in končni hitrosti brez težav kosajo z osebnimi avtomobili, a so zaradi visokega težišča manj stabilni, ob večji masi pa bodo pri agresivni vožnji trpele zavore. V nekaterih državah, kot je na primer Velika Britanija, velja za kombije celo 10 milj (16 kilometrov) na uro nižja omejitev hitrosti.

Ko govorimo o stabilnosti je pri kombijih potrebno omeniti njihovo občutljivost na bočni veter, kar najbolj se še najbolj občuti pri višjih hitrostih na avtocesti. Vsak izmed nas je zagotovo že kdaj popravljal položaj avtomobila na cesti, po tem, ko se je sunek vetra zaletel vanj. Velike bočne površine kombijev se v takih trenutkih obnašajo kot jadro, zato so kombiji na tovrstne sunke še precej bolj občutljivi.

Večje dimenzije kombija pa se poznajo tudi pri manevriranju v mestu. Zaradi daljše medosne razdalje bodo zadnja 'sekala' ovinek bolj kot pri osebnem avtomobilu, zato je priporočljivo, da se križišč in drugih ožjih obratov lotevate z nekoliko rezerve, torej bolj 'na široko', kot radi rečemo. Pri tem naj vas ne skrbi, da ne bi zvozili ovinka, kolesa kombijev lahko zavrtite še bolj kot pri osebnem avtomobilu, kar vam bo omogočilo, da boste na koncu brez težav izpeljali zavoj. Vseeno pa lahko pričakujete, da boste v prvih nekaj poskusih z zadnjim kolesom povozili robnik pločnika.

Poznavanje velikosti kombija

Morda še bolj pomembno kot to, kako zapeljati okrog ostrih ovinkov, pa je poznavanje višine svojega kombija. Medtem ko se višina manjših kombijev giblje okrog dveh metrov ali manj, lahko večji kombiji s povišano streho, ki pa jih še vedno lahko vozimo z B-kategorijo, presežejo višino treh metrov. To pa potem lahko predstavlja velik problem pri različnih podvozih, skoraj nemogoče pa je, da bi s takšnim vozilom lahko zapeljali v garažno hišo. Verjetno vsi poznamo nekoga, ki je na to pozabil pri vožnji kombija (ali osebnega vozila s tovorom na strehi) pod železniško progo v Rožni Dolini …

V izogib težavam in slabi volji vam zato svetujemo, da si, sploh če boste večkrat vozili isti kombi, njegove mere, maso praznega vozila in najvišjo dovoljeno maso zapišete na papir ali kartico, ki bo vedno na istem, lahko dostopnem mestu. Na ta način boste vedno vedeli, ali bo kombi šel skozi podvoz, na trajekt ali na primer čez bolgarsko-makedonski mejni prehod brez pregovarjanja s carinikom, ki bo od vas želel iztisniti še nekaj evrov denaraja na račun po negovem mnenju napačne vinjete. Pri tem ne pozabite niti na mere prtljažnega prostora, iz katerega, preden kombi napolnete do z vso prtljago, umaknite obvezno opremo in dvigalko ter jih raje namestite pod voznikov sedež. Saj poznate gospoda Murphyja?

Ko se bo torej naslednjič pojavila situacija, v kateri se boste mogli usesti za volan kombija, le brez strahu. Po nekaj kilometrih vožnje boste hitro ugotovili, da je vožnja kombija precej podobna ali pa celo lažja, kot vožnja osebnega avtomobila.

Jure Šujica
Foto: Arhiv AM

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja