Nakup rabljenega avtomobila: nepravilna izbira avtomobila



Zahteve in potrebe kupca


Pri nakupu rabljenega vozila je treba izhajati iz kupčevih zahtev in potreb, ki naj bi jim 'novi' avtomobil čim bolj ustrezal. Avtomobilska industrija se je v zadnjem desetletju na te trende odzvala in tako ustvarila veliko novih razredov avtomobilov, ki ustrezajo potrebam različnih kupcev.
Tako lahko starejši par danes namesto klasičnega manjšega avtomobila izbere majhnega mestnega terenca s pogonom zgolj na prednja kolesa. Ta mu bo zagotovil višje sedenje z boljšo preglednostjo in udoben vstop v avtomobil. In to ob dejstvu, da je lahko takšen avtomobil zaradi sodobnih in majhnih motorjev tudi stroškovno ugoden (o stroških podrobneje v drugem delu članka).
Družine se običajno odločajo za prostornejše karavane, enoprostorce ali večje terence (SUV-e). Pri slednjih se že postavi vprašanje o smiselnosti takšnega nakupa, če ne potrebujete terenskih zmogljivosti. Stroški uporabe so namreč običajno višji (gume so dražje, poraba je večja zaradi večje teže in pogona na vsa štiri kolesa, registracija in zavarovanje sta dražja zaradi običajno močnejših motorjev itd.), medtem ko je udobje med vožnjo praviloma manjše kot v osebnih vozilih ali enoprostorcih.


Pri družinah so v zadnjem času vse bolj priljubljene tudi potniške različice lahkih dostavnikov, ki na račun udobja, nekaj slabše tehnike, kakovosti materialov in nekoliko večje porabe ponujajo nižjo nakupno ceno in ogromno prostora. Pozorni pa morate biti na določene posebnosti. Tako imajo nekatera vozila homologirane zgolj gume za tovorna vozila (oznaka T), kar poleg višjih stroškov za komplet gum potegne za seboj tudi bistveno manjšo izbiro gum, ki so na voljo. Posebno pozornost je treba nameniti tudi izbiri motorja. Dizelski motorji res razvajajo z večjim navorom in manjšo porabo, vendar niso vedno optimalna izbira. Običajno so glasnejši, imajo več prevoženih kilometrov, stroški vzdrževanja in registracije so višji. Posebej neprimerni so za krajše mestne vožnje, saj potrebujejo več časa (tudi dva- do trikrat več), da dosežejo delovno temperaturo. Kratke razdalje so običajno tudi vzrok za pogoste (drage) težave s filtri sajastih delcev pri novejših dizelskih motorjih.
Šele ko imamo izbran ustrezen tip vozila, naredimo pregled trga rabljenih vozil glede na svoje finančne zmožnosti, vključno z upoštevanjem celotnih dolgoročnih stroškov uporabe avtomobila.



Celotni dolgoročni stroški z avtomobilom


Veliko kupcev se ob nakupu rabljenega avtomobila osredotoči zgolj na nakupno ceno, čeprav dolgoročno večino stroškov pri uporabi rabljenega vozila predstavljajo stroški goriva, registracije, zavarovanja in vzdrževanja. Rabljen avtomobil je namreč že izgubil precej svoje vrednosti in nadaljnja izguba te je dokaj majhna. Ravno nasprotno se stroški uporabe avtomobila s starostjo običajno povečajo zaradi višjih stroškov vzdrževanja (npr. okvare ali morebitni večji servisni posegi, kot so menjava jermenov, izpušnega sistema, blažilnikov itd.). Stroški uporabe avtomobila pa se praviloma bistveno razlikujejo med posameznimi tipi avtomobilov z enako nakupno ceno. Vsekakor je na prvi pogled bistveno privlačnejši nakup nekoliko starejšega, večjega in močnejšega avtomobila z več opreme kot nakup novejšega, manjšega osebnega vozila z manjšim motorjem, ki se prodaja za enako ceno kot prvi. Vendar ob upoštevanju stroškov uporabe precej privlačnosti prvega zbledi.
Za lažjo predstavo podajam namerno potenciran primer (v praksi se verjetno ne bo nihče odločal med tema dvema avtomobiloma): za 6.500 EUR lahko kupimo Audija A8 4.2 Quattro letnik 2003 s prevoženimi pribl. 200.000 km ali Renaulta Clia 1.2 16v letnik 2011 s pribl. 50.000 km (v resničnost zapisanih podatkov se v tem članku ne bom spuščal). Prvi ponuja bistveno boljšo opremo, varnost, udobje v vožnji in zmogljivosti. Vendar spodnja tabela pokaže ogromno razliko v stroških uporabe in poda odgovor na vprašanje, zakaj je prvi avtomobil (cena novega je bila več kot 100.000 EUR) zdaj tako poceni. Prikaz stroškov pri tem sploh ne vključuje morebitnih izrednih stroškov (ti so bolj verjetni pri starejšem avtomobilu z več prevoženimi kilometri) ali stroškov večjih servisnih posegov, ki so pri večjih in dražjih (sploh premijskih) avtomobilih običajno občutno višji. Hkrati so zanemarjeni tudi stroški gum, ki dodatno nagnejo tehtnico pri stroških uporabe na stran drugega avtomobila.

Letni strošek: Audi A8 4.2 / Renault Clio 1.2 16

Letna dajatev za ceste: 565 / 62

AO zavarovanje ZT (PR 14): 1.024,22 / 371,90

Gorivo (15.000 km letno): 2.590 / 1.240

Osnovni servis (olje, filtri): 600 / 130

Skupaj: 4.779,22 / 1.803,90

Odločitev za večji avtomobil je seveda lahko popolnoma sprejemljiva, če se zavedate, da to pomeni na daljši rok višje stroške uporabe vozila, ki jih boste sposobni financirati.
Velikokrat se žal zgodi, da kupci še nekako zberejo denar za nakup večjega avtomobila, spregledajo pa stroške uporabe. Ker stroškov goriva, registracije in zavarovanja ne morejo bistveno zmanjšati, običajno varčujejo pri vzdrževanju avtomobila, kar privede v začarani krog okvar in dodatnih stroškov ter dodatne izgube vrednosti ob prodaji zaradi neustreznega vzdrževanja vozila.



Povzetek


Pred nakupom rabljenega avtomobila je treba najprej temeljito premisliti, kateri tip avtomobila najbolj ustreza vašim zahtevam in potrebam. Na podlagi tega se na trgu poiščejo primerni avtomobili z upoštevanjem nakupne cene in dolgoročnih stroškov uporabe avtomobila. 
Nikakor pa ne izberite avtomobila zgolj na osnovi razpoložljivega zneska, čeprav na prvi pogled za nakupno ceno ponuja največ.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja