Še preden je prvega Citroënovega Picassa izdal zob časa, je francoski Citroën pripravil zelo zelo dostojnega idejnega naslednika, ki je izvirnik prekosil tako konstrukcijsko kot tudi z vidika uporabnosti in prostornosti.
Picasso sicer nikoli ni veljal za majhen avtomobil, celo nasprotno. Glede na zunanje mere je v notranjosti ponujal obilico prostora, in to prav tam, kjer jo družinski človek najbolj potrebuje. V prtljažniku in na zadnjih sedežih.
Očitno so želeli to lastnost pri nasledniku tega zelo dobro prodajanega modela še dodatno izpostaviti, zato so najprej predstavili model Grand, ki je lahko opremljen tudi s sedmimi sedeži. Standardni petsedežni model je luč sveta na sicer enaki tehnični osnovi ugledal nekaj mesecev pozneje. Dejstvu, da se je Citroën odločil izvesti omenjeno povečanje srednje velikega modela, je v veliki meri botrovala želja, da bi ta nadomestil tudi tehnično nekoliko starejši model C8.
Citroën C4 Picasso je z vidika oblikovanja prinesel izjemno veliko mero svežine in skoraj bi lahko zapisali, da je prav ta začetnik neke nove oblikovalske dobe tega izdelovalca. Ja, Citroëni so v zadnjih desetih letih spet postali zelo lepi avtomobili.
Konstrukcijsko so želeli Francozi ta model prikazati kot izredno prostoren in prilagodljiv avto, še posebno pa so poudarjali preglednost iz kabine. Drži, veliko panoramsko vetrobransko steklo v kombinaciji s tankimi stebrički resnično daje občutek izrednega pregleda nad okolico. Na varnostnih preizkusnih testih je kljub omenjenim lastnostim Citroën za rep ujel vseh pet zvezdic, a po drugi strani ne gre spregledati mnenj številnih avtokleparjev, ki nad ravnanjem tankih stebričkov ne kažejo pretiranega navdušenja.
Picasso druge generacije si platformo deli z modelom C4 in Peugeotom 307, zato z vidika počutja med vožnjo to ni tisti čisto pravi Citroën, a bi temu avtomobilu delali krivico, če bi zapisali, da počutje v njem ni prijetno. Opcijsko je bil na voljo tudi z aktivnim zračnim vzmetenjem zadaj, vendar so takih modelov prodali zelo malo.
Z vidika zanesljivosti se ta model, vsaj ko govorimo o avtomobilih iz prvih dveh ali treh let proizvodnje, ni posebno dobro izkazal. Vozila, izdelana po letu 2008, so veliko bolj zanesljiva, zato če je le mogoče, odštejte nekaj evrov več za novejšega.
Citroën je znamka, ki stavi na dobro počutje v kabini, zato je prav, da napake najprej poiščemo tam. Poleg hitre obrabe prevlek sedežev in vratnih panelov se boste morali sprijazniti tudi z rojem različnih čričkov, ki prihajajo v največji meri iz prednjega dela avtomobila. Če ste eden tistih, ki jih nerodno in nenatančno zapiranje in delovanje raznih mehanizmov v kabini moti ali dela nervozne, potem ta avto za vas verjetno ne bo prava izbira.
Trmasta je tudi elektronika. Resda nekoliko bolj pri vozilih prvih letnikov, nikar pa ne bodite presenečeni, če vas bo nekega dne zmotilo nekaj od naslednjega: neposlušnost električne ročne zavore, napake v delovanju pomika stekel, pomika sončne strehe, napake v nadzoru delovanja klimatske naprave, napake v LCD-prikazovalnikih, zmedenost navigacijske naprave in nedelovanje obvolanskih ročic.
A brez panike. Večina naštetih napak najpogosteje ne zahteva dragih menjav posameznih električnih delov, saj zadostuje že kakšno nekoliko bolj zapleteno programiranje in nastavitev, temu pa so kos na vseh pooblaščenih servisih.
Mehanika je v primerjavi z elektroniko precej bolj zanesljiva in razen standardnih napak, s katerimi se srečuje večina sodobnih avtomobilov, ne prinaša posebnih tegob. Pnevmatike in podvozje, ki prihaja iz lažjega avtomobilskega razreda, se težko upirajo povečani obrabi, še posebno pogosto pa so zatajili mehovi zadnjega vzmetenja. Razmeroma hitro je prihajalo tudi do okvar turbinskih puhal pri dizelskih motorjih (tudi pred 60 tisoč kilometri), dvolitrski bencinski motor pa se je srečeval z odpovedjo vodnih črpalk, zaradi katere je lahko pretrgalo zobati jermen. Znano je, da je popravilo v takih primerih za družinski proračun zelo ogrozujoče drago.
Verjetno je bolje izbrati ročni menjalnik, saj so se robotizirani menjalniki pogosto upirali in lastnikom kravžljali živce z grobim prestavljanjem, nedelovanjem ročnega pretikanja in prižiganjem opozorilnih lučk. Pri modelih starejših letnikov je v teh primerih pogosto potrebna menjava sklopke, pri novejših največkrat zadošča zgolj preprogramiranje.
In to je v glavnem, kar se tiče Citroëna C4 Picasso/Grand, vse. Cenovno ugodna, uporabna, prilagodljiva in očem všečna srednje velika 'gajba'. Imejte v mislih, da je nekaj trme in želje po pozornosti v francoski naravi tega avtomobila. Pravijo, da so take tudi Francozinje. Pravijo tudi, da so dobre ljubimke in da jih ni težko vzljubiti.
Napisal: Tomažič Matjaž Foto: tovarna/arhiv AM
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja