Rabljen avto: Subaru Legacy (2003‒2009): odpelje vas, kamor hočete

S Subaruji je običajno tako, da ljudem sploh niso všeč ali pa so z njimi obsedeni. Bolj prav imajo tisti drugi.

24. 9. 2015

Subaru je v svetu štirikolesno gnanih avtomobilov eden pionirjev, je pa v naših koncih postal znan šele v poznih osemdesetih letih z modelom Leone in njegovim naslednikom Legacyjem. Sploh prva generacija Legacyja je bila za tiste čase sinonim za skladno oblikovan, dobro opremljen in kakovosten avtomobil. Z nekaj tehničnimi in oblikovalskimi posebnostmi pa je bil ta avtomobil med vsemi japonskimi avtomobili edini z nekaj več, denimo temu, avtomobilske duše.

Če tokrat v tej rubriki pišemo o tem japonskem posebnežu, potem je z vidika cene rabljenih in ponudbe na našem trgu prav, da se posvetimo četrti generaciji Legacyja, ki so jo izdelovali med letoma 2003 in 2009. Avtomobil je bil po nekoliko bolj medlo oblikovani drugi in tretji generaciji tega modela ob predstavitvi sprejet z očitnim navdušenjem, predvsem na račun napredka v notranjosti. Po mnenju nekaterih navdušencev nad to znamko pa je to zadnji pravi Subaru, saj so poznejši modeli, vsaj kar se tiče nekaterih bistvenih značilnosti tega avtomobila, izgubili svojo rdečo nit.

Četrta generacija je poleg oblikovnih izboljšav, kjer so oblikovalci več kot očitno prisluhnili željam evropskih kupcev, prinesla tudi dizelski bokserski motor, ki se je hitro izkazal za dovolj zanesljivega, dovolj zmogljivega in dovolj primernega tudi v tej karoseriji.

Pri Subaruju si boste okrog opremljenosti in detajlov težko kaj veliko izmišljevali. Evropski uvozniki ponujajo zgolj dve, mogoče tri stopnje opremljenosti ter dva ali tri različne motorje. Kupec si tako lahko izbere le še barvo in morda kakšen kos opreme. To sicer ni velik problem, saj že v osnovnem paketu dobite vse, kar je za zadovoljevanje osnovnih potreb po udobju v avtomobilu smiselno in nujno imeti.

Legacy 4 je avto, ki ga na cesti ne boste prav pogosto videvali, treba je namreč vedeti, da jih je bilo za trge Evrope in Amerike izdelanih le nekaj več kot sto tisoč, boste pa tisti, ki si ga boste izbrali, hitro in nehote postali član neke neformalne družine ljubiteljev.

Velikih težav s tem avtomobilom ne boste imeli. Da bi se kaj posebej pogosto ali rado pokvarilo, se ni bati. Avtomobil je izdelan odlično, z izjemo avdiosistema je vgrajena izključno kakovostna oprema, materiali v notranjosti so trpežni in izbrani po meri pričakovanj evropskega kupca, vendarle pa ne dosegajo ravni, denimo, nemške konkurence. Pri izbiri bencinskega motorja je treba računati na nekaj več bencinske žeje, a ti motorji so v začetku tretjega tisočletja v primerjavi s prejšnjimi generacijami postali precej bolj skromni. Ne bo se težko voziti s povprečjem dobrih osem litrov na sto kilometrov, kar je za avtomobil te velikosti in takšne tehnične zasnove še vedno povsem soliden rezultat.

Pogonska tehnika in motorji so pregovorno trpežni. Pri bencinarjih, ki so bili v okviru tovarniških predelav predelani na avtoplin (LPG), se lahko po približno sto tisoč kilometrih pojavi težava z obrabo ventilov, nekaj lastnikov modelov z 2,5-litrskim motorjem pa je tarnala tudi nad povečano porabo olja zaradi obrabe batnih obročkov. Napaka sicer ne zahteva nujnega dragega posega pri mehaniku, je pa treba skrbeti, da motor ne teče na suho, in pač dolivati olje. Pomembno je, da Subaruja servisirate v skladu z načrtom proizvajalca, saj je bokserski motor zaradi svoje zasnove sicer bolj kot drugi motorji nagnjen k obrabi tesnilnih elementov in zato pod avtomobilom tu in tam najdemo kako kapljico olja.

Nekaj več težav, denimo temu porodnih, so imeli dizelski motorji. Začetne težave z DPF-filtri so bile rešene kmalu po začetku proizvodnje, pogoste pa so težave z dvomasnimi vztrajniki in sklopkami. Pojav teh je sicer odvisen tudi od voznikovega občutka v levi nogi, je pa tovarna te težave precej omilila s preprogramiranjem motorne elektronike, ki je v določenih trenutkih zmanjšala navor motorja. Avtomatski menjalniki pri Subaruju niso nekaj, s čimer bi se pri tej znamki lahko pohvalili. Kvarijo se sicer ne, je pa njihovo delovanje tako, da dobite občutek, da je velik del motorne konjenice zelo tesno privezan in dobro zaklenjen v skednju. Pri ročnih menjalnikih se z leti dogaja, da postaja prestavljanje nekoliko bolj trdo in robato, vendar za samo delovanje menjalnika to ni nič kritičnega.

Kakšnih posebnih napak na karoseriji ali v notranjosti avtomobila pri tem modelu ni bilo zaznati, je pa glede na izkušnje iz prejšnjih modelov po kakšnih 12 letih mogoče pričakovati, da bo vašega Subaruja tam nekje okrog blatnikov ugriznila rja.

Vsekakor je Subaru Legacy avtomobil, ki je vreden nakupa. Kar se tiče potrebne nege in voznikovega časa, ne zahteva veliko, je pa res, da originalni rezervni deli niso ravno poceni. Ergonomija v kabini in sam ustroj podvozja sta pisana na kožo tistim, ki se tudi med ovinki radi peljejo bolj dinamično, vendar ne športno. In za posmeh v brk marsikateremu vsaj na videz bolj terenskemu SUV-u je Legacy tisti, ki v snegu in blatu pride najdlje. Tudi to nekaj šteje.

Napisal: Tomažič Matjaž Foto: tovarna/arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri