Rabljeni avto: Peugeot 206

Lep, vendar ne popoln

29. 4. 2014

Gotovo se še spomnite tiste reklame, v kateri mladi Indijec, potem ko v reviji zagleda oglas za takrat povsem novega Peugeota 206, v eni sami noči svojega zastarelega Hindustan Ambassadorja v domači garaži z zaletavanjem v stene, najosnovnejšim orodjem in celo težo slona preoblikuje v sicer brezobličen avtomobil, ki pa je v osnovnih oblikovnih potezah na las podoben 206-ki. In res je Peugeot takrat v letu 1998 z obliko P206 prijetno presenetil, kupci pa so ga v trenutku vzljubili in ga radi kupovali vse do leta 2010. Peugeot 206 je tako postal eden izmed najuspešnejših modelov te tovarne, skupaj pa so jih v skoraj 12 letih izdelali nekaj manj kot sedem milijonov. Toda zgodba o uspehu vendarle ni tako lepa, kot se zdi na prvi pogled.

Da je sploh nastal ta model, je kriva predvsem Peugeotova slaba strateška odločitev, ko je v začetku 90. let ukinil proizvodnjo modela 205, misleč, da njegov naslednik zaradi takrat skromne prodaje v tem razredu sploh ni bil potreben. Prepričani so bili, da bodo kupci manjših avtomobilov radi izbrali njihov takrat dokaj svež model 106, tisti, ki bi jim bil ta premajhen, pa naj bi alternativo videli v modelu 306, ki je bil takrat z vidika dizajna prelep. Peugeot je hitro izgubil pomemben tržni delež, v tistem času pa so se za med prodajali modeli, kot so Polo, Punto, Corsa in Fiesta, med francoskimi avtomobili pa je prava uspešnica postal Clio.

Kakorkoli, Peugeot se je odločil, da bo pri popravku slabe pretekle odločitve bolj kot na mehaniko stavil na dizajn, ne samo zunanji, ampak tudi v notranjosti novega modela. Še danes lahko mirno rečemo, da P206 kljubuje času in ostaja prav simpatičen avtomobil. Po treh letih sta se mu na isti osnovi pridružili še dve karoserijski različici, karavan (SW) in kupe-kabrio (CC), zadnji je oživil že zdavnaj pozabljen koncept zložljive strehe, ki ga je Peugeot prvič predstavil (in nanj tudi hitro pozabil) leta 1935 na modelu 402 Eclipse Coupe. Za trge vzhodne Evrope, Turčije in Azije pa je bil od leta 2005 na voljo tudi v limuzinski različici.

P206 je imel tudi precej sreče v nesreči. Njegova nesreča je bila ta, da je Peugeot v naglici preskočil nekaj let razvoja, ki ga po ukinitvi modela 205 ni nadaljeval, ter pri tem naredil kar nekaj napak. Njegova sreča pa je bila, da kljub vsem težavam, ki so jih ti avtomobili imeli, to sploh ni vplivalo na prodajo, saj so se zanj odločale predvsem dame, ki pa se s temi stvarmi ne obremenjujejo preveč.

Napak, s katerimi se je slej ko prej srečal skoraj vsak P206, ni bilo malo. Resda so bile redke take, ki so zahtevale velike finančne izdatke, so pa zelo veliko povedale o kakovosti tega modela. Številne med njimi so se pojavljale zlasti na modelih prvih letnikov, kasneje pa so bile večinoma uspešno odpravljene. Raznovrstna puščanja (goriva, hladilne tekočine, olja) so bila pogosto tudi predmet tovarniških vpoklicev, pojavljale pa so se tudi druge težave, predvsem take narave, da so parale živce. Tako je lahko človek v primerih, ko je naletel na osornega, razdražljivega in včasih tudi obupanega človeka, sklepal, da ta revež vozi P206. Na dnevnem redu so bile težave, povezane z zadnjo premo, ki jo je bilo zaradi obrabe pogosto treba v celoti obnoviti že pri 60.000 kilometrih (modeli SW in CC teh težav niso imeli, saj so bili zaradi večje teže opremljeni z dodatnim stabilizatorjem). Rošenje žarometov ter vdiranje vode v zadnje luči se je prav tako pojavilo največkrat že v času veljavnosti garancije, pogosto so odpovedovale volanske ključavnice, različne kontrolne lučke pa so gorele tako pogosto, da so, če smo malce cinični, včasih od naporov tudi pregorele. Bencinski motorji so trpeli zaradi hitre prerjavelosti izpušnega sistema, pogosto je odpovedalo tudi tesnilo glave motorja, bilo pa je tudi veliko odpovedi vžigalnih tuljav. Dizelski motorji so bili načelno bolj trpežni, so pa veljali za ene izmed najbolj občutljivih za nečistoče v gorivu, kar je občasno povzročilo tudi težje okvare na črpalkah.

Motorji, ki so bili na voljo v tem modelu, sicer niso veljali niti za pretirano žejne niti za pretirano poskočne, zlasti dizli pa so lahko bili tudi zelo varčni. Nekaj športne slave, ki si jo je v 80. letih upravičeno prislužil P205 GTI, si je poskušal Peugeot povrniti z modelom RC (177 'konjev'), sicer pa motorna paleta pri tem modelu nikoli ni ponujala tehničnih in drugačnih presežkov.

Za notranjost velja, da je veliko bolj prijetna na pogled kot otip, hkrati pa so sedeži, oblazinjenje, volanski obroč in prestavna ročica zelo hitro pokazali znake pretirane obrabe. Del krivde za to bi lahko pripisali tudi voznikom oziroma v večini primerov voznicam, katerih dlani in zapestja so pogosto opremljene s prstani, zapestnicami in podobnim nakitom, ki do občutljive plastike in v nekaterih primerih tudi usnja ni prav posebej prizanesljiv. Na področju ergonomije avtomobil ni nikoli blestel, po današnjih standardih pa je ravno še na meji sprejemljivega.

Avtomobilom, kot je P206, je že v horoskopu zapisano, da bodo najverjetneje postali žrtev svojega namena in lastnikov. Njegov namen ga umešča predvsem v mesto, kjer so robniki, ležeče ovire in drugi urbani uničevalci avtomobilov prisotni na vsakem koraku. Lastniki in lastnice, zelo pogosto so to mladi, pa se nad njim radi znesejo z različnimi načini individualizacije, ki kupcem rabljenih pogosto poslabšajo dan. Spuščena podvozja, spojlerji, 'modni' žarometi in zadnje luči, z nalepkami tetovirana zunanjost in z različnimi rožicami in podobnim kičem okitena notranjost so znak, da se takemu vozilu izognite v velikem loku. To velja predvsem za različico CC, ki je bolj kot ne avtomobil za dva, med mladimi pa je izredno priljubljen. Kljub na videz idealni zasnovi strehe in njenega mehanizma se po sedmih, osmih letih pojavijo prve težave.

Ponudba rabljenih Dvestošestic je na našem trgu velika, zato ne bo težko najti dobrega primerka. Če vas tak avtomobil pritegne in si ga želite, potem bodite pri ogledu pozorni na stanje zadnjih koles (omenjene težave s premo) ter delovanje motorja in hladilnega sistema (tesnila glave). Napake na karoseriji niso pogoste, obvezna pa je preizkusna vožnja, pri kateri bodite pozorni predvsem na občutke pri prestavljanju. Če v drobovju menjalnika občasno 'ugizne' ali če boste dobili občutek, da mešate golaž, v katerem so same kosti, ta avtomobil prepustite drugemu kupcu. Menjalnik je namreč prav tako ena izmed žrtev namena in lastnikov tega modela.

Toda naj vas zgornje navedbe ne prestrašijo in odvrnejo od nakupa. Če menite, da bi se v P206 lahko počutili dobro in vam je všeč, potem lahko računate tudi na mnenja številnih lastnikov, ki so z njim povsem zadovoljni. Kot rečeno, večina napak se je pojavljala pri vozilih prvih letnikov, med lastniki pa so tudi taki, ki so zanje lepo skrbeli in z njimi lepo ravnali. Če se sprašujete o karoserijski različici, potem vam svetujemo karavansko (SW), pri izbiri motorja pa zgolj z vidika prožnosti in majhne porabe kljub nekoliko večjemu strošku cestnine pri registraciji izberite 2.0 HDI (66 kW). Modele s tem motorjem so največkrat dobavljali z boljšimi paketi opreme, ki zadovoljujejo potrebe voznikov in potnikov, dodatnih 20 centimetrov v primerjavi s tri- ali petvratno kratko različico pa prinaša bistveno več prednosti kot slabosti.

Peugeot 206 v zadnjih letih ni priljubljena tarča tatov, njegovo vzdrževanje pa z nakupovanjem kakovostnih neoriginalnih nadomestnih delov ni zelo drago. Res je tudi, da za denar, ki ga je treba odšteti za soliden primerek, lahko odpeljete skoraj enako star avtomobil iz nižjega srednjega razreda. A včasih pri nakupu pretehtajo tudi argumenti, kot so majhnost, okretnost, simpatičnost in seveda to, da ga ima tudi prijateljica. V takih primerih pač ni razlogov proti.

Besedilo Tomažič Matjaž, foto: tovarna/arhiv AM

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri