Test zimskih gum AM&S 2010

15. 11. 2010
Deli

Na snežni podlagi, v mokrem in na suhem cestišču smo med seboj primerjali 10 zimskih gum velikosti 205/55 R 16 H. Lahko novinci premagajo uveljavljene tekmece?

Test gum si lahko preberete v PDF obliki.

Ne glede na visoko kakovostno raven, ki so jo izkazovale najboljše gume na preteklih testih, je vselej na voljo nekaj prostora za izboljšave. Trenutni razvoj obljublja doseganje novih referenčnih vrednosti, za kar uveljavljeni proizvajalci v bitko pošiljajo svoje nove upe ter preverjeno kakovost. Goodyearov koncern je tako prispeval Goodyear Ultra Grip 7+ in Kristall Control HP, ki je del ponudbene palete cenovno nižje umeščene Fulde. Pod isto streho nastaja tudi že preverjena Dunlopova Winter Sport 3D, ki se je doslej redno visoko uvrščala.

Tudi japonski Bridgestone se je odločil staviti na novinca – potem ko so lani zaradi neprepričljivih rezultatov umaknili model Blizzak LM 30 (glej AM 22/2009), tokrat nastopajo z Blizzakom LM 32, ki naj bi bil boljši v vseh pogledih.

Da Goodyear izdeluje dobre zimske gume, ni nič novega. Ultra Grip 7+ se je temu primerno obnesel na snežnem preizkusu na švedskem severu: testni vozniki so zabeležili povsem predvidljivo lego na cesti, izvrstno trakcijo in odlične zavorne zmogljivosti. Presenetila je Fulda, ki se običajno uvršča na sredino, tokrat pa je v pomembnih disciplinah na snegu ugnala celo Goodyear.

Na drugi strani je Bridgestone LM 32 poskrbel za razočaranje. Oprijem in zavorne zmogljivosti ne dosegajo ravni, ki jo pričakujemo od povsem nove zimske gume. Michelin Alpin 4 je tu precej boljša: resda se ne zmore kosati z Goodyearom ali Fuldo in je poleg tega na testnem BMW-ju (ob priganjanju na meji) nagnjena k prekrmarjenju, a zaradi trakcije in obnašanja pri zaviranju lahko Alpin 4 označimo za najbolj posrečeno zimsko gumo tega francoskega proizvajalca v zadnjih letih.

Dunlopova in ne več povsem sveža Pirellijeva Sottozero sta zabeležili zadovoljive rezultate (in se uvrstili na sredino lestvice), podobno kot lanska zmagovalka, Continentalova TS 830, ki je na snegu največ točk izgubila zaradi slabšega oprijema. Cenejši korejski tekmec Kumho je s slabo vlečno silo (majhno trakcijo), dolgo zavorno potjo in nemirno ter nepredvidljivo lego medtem dokazal, da se najvišje kakovosti ne da dobiti za majhen denar. A to smo nekako pričakovali, vsekakor bolj kot relativno slabe rezultate Nokiana. Že finsko poreklo tega gumarja samo po sebi rojeva visoka pričakovanja glede preizkusov na snegu, vendar je praksa pri WR G2 na žalost pokazala Kumhu podobne nezadovoljive rezultate. Na ovinkov polni stezi za ocenjevanje vodljivosti v oči bodeta predvsem neodzivnost na volanske ukaze in izrazito siljenje prednjega dela avtomobila iz ovinka (podkrmarjenje).

Na suhem cestišču testna ekipa sicer ni opazila odločujočih razlik, a so odlični rezultati Continentala in Michelina na tej podlagi kljub temu občutno obogatili njun točkovni zbir. Odločilo se bo torej na mokri cesti. Tu je Nokian briljiral, kar pa še vedno ni bilo dovolj, da nadoknadi v snegu izgubljeno točkovno bero. Z dobrimi zavornimi zmogljivosti in lego na cesti se lahko pohvalita tudi Continental in Goodyear, ki je v mokrem sestrski Fuldi učinkovito pokazala, kdo je glavni v koncernu. Zadnja je točke izgubila predvsem zaradi slabih lastnosti pri mokrem zaviranju.

Michelin se je doslej že skoraj tradicionalno spopadal s slabšimi lastnostmi na mokrem cestišču – z modelom Alpin 4 so Francozi učinkovito opravili tudi s tovrstnimi ocenami: skupaj s Continentalom se lahko namreč pohvali z najkrajšo zavorno potjo, poleg tega pa razveseljuje z nezahtevno lego na cesti. Čeprav je na koncu zmagal Goodyear, je tudi Alpin 4 zasluženo prejel oceno 'posebno priporočljivo', kar je v naših testih za Michelinovo zimsko gumo novost.

Način vrednotenja

Vrednotenje posameznega preizkusa je strogo relativno. Pri vsakem kriteriju so najboljše gume dobile največje možno število točk. Če je izmerjena vrednost odstopala za 20 ali več odstotkov od najboljših, gume pri tistem kriteriju niso dobile točk. Odstopanja so mogoča pri tistih kriterijih, kjer je poleg izmerjene količine potrebna tudi subjektivna ocena (vodljivost in udobje). Odbitki točk so odvisni od pomembnosti testnega kriterija. Pri 40 možnih točkah, s katerimi je bilo zaradi pomembnosti ovrednoteno zaviranje v mokrem in na snegu, je dovolj že polodstotno odstopanje od najboljše vrednosti za odbitek 1 točke, pri 10-točkovnem kriteriju pa se to zgodi pri dvoodstotnem odstopanju.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja