Honda Accord je prav poseben predstavnik svojega razreda. Kljub izredni ponudbi konkurence odlično ohranja vrednost, celo bolje kot v tem razredu referenčni Volkswagen Passat.
Čeprav Honda Accord z oblikovalskega stališča praviloma sledi futurističnim trendom, ki jih pri tej znamki tradicionalno začrta model Civic, še zdaleč ni avtomobil, ki ga kupci ne bi poznali. Trenutno na nekaterih trgih prodajajo že deseto generacijo, prvič pa je Accord na ceste zapeljal leta 1976. Tokrat bo beseda tekla o osmi generaciji, hkrati tudi zadnji, ki jo še nekoliko bolj pogosto uspevamo videvati na naših cestah. Žal, tako narekujejo ekonomske in tržne zakonitosti.
Slovenci smo Hondo Accord resnično dobro spoznali šele na začetku 90. let, ko je Accord iz kompaktnega razreda s svojo četrto generacijo že prestopil v srednji limuzinski razred. Morda je prav zato Accord v naših mislih zasidran kot tisti bolj 'nobel' avtomobil. Takrat so bile Honde s tako rekoč popolno elektrifikacijo vseh pomikov stekel, sedežev, ogledal in sončnih streh, daljinskim zaklepanjem, klimatsko napravo in preostalo pri njih standardno opremo v primerjavi z evropsko konkurenco v veliki prednosti. Danes so stvari nekoliko obrnjene, vendar ne v smislu tehničnega in luksuznega zaostanka. Razlogi, da Accordov, novejših od letnika 2013, pri nas tako rekoč ni, so najverjetneje posledica ekonomskih, valutnih in carinskih ovir, s katerimi se nekateri modeli te znamke soočajo.
Honda Accord ni kar tako, na globalni ravni namreč velja za enega od najbolje prodajanih avtomobilov. Samo v ZDA so jih v njenih zlatih časih prodali več kot 400 tisoč na leto. Z bolj kot ne klasično karoserijsko ponudbo na enaki platformi so se skozi generacije razvrščale limuzine, kombilimuzine, kupeji in karavani (Aerodeck in pozneje Tourer). Prav globalnost pa je nekako tudi križ, ki ga ta model hočeš nočeš nosi na svojem hrbtu. Relativno skromna ponudba motorjev jo enkrat tu, drugič tam pahne v nemilost cestninskih, zavarovalnih in davčnih razredov. Kar je v Evropi minimum, je na Japonskem prestiž, in kar je v ZDA varčno, v Evropi velja za potrato.
Ne glede na to pa Honda Accord osme generacije, o kateri tokrat govorimo, velja za tisti avtomobil, ki se je z vidika cene in kakovosti še kako zelo suvereno izkazal kot odlična alternativa (predvsem) nemški konkurenci. Za ta model lahko mirno zapišem, da je to bolj avtomobil za izražanje življenjskega sloga kot za uživanje v njegovi uporabnosti, predvsem pa to velja za karavansko različico. Prav zato se kupci večinoma odločajo za limuzinske karoserije, za vse Honde Accord pa velja, da so vzmetene relativno trdo, posledično pa veljajo za zelo dinamične avtomobile.
Na naših cestah prevladujejo Accordi z dizelskim motorjem, kar je pravzaprav razumljivo. Zmogljivi in kultivirani 2,2-litrski dizel s 'common rail' tehnologijo je zelo zanesljiv in tudi varčen. Na drugi, 'bencinski strani' pa so motorji, ki so za današnje zahteve premalo živahni, premalo prožni in predvsem preveč potratni. Vendar kupci Accordev praviloma raje prisegajo na zanesljivost, brezskrbnost in miren spanec kot na radosti, ki jih prinašajo številke s potovalnega računalnika, kajti tako zelo požrešen Accord vendarle ni.
Zares pravo veselje lastnikom in bodočim lastnikom Honde Accord pa vzbuja seznam okvar in napak. Ta je namreč eden od najkrajših, odkar je v naši reviji ta rubrika. Pri Hondi Accord praviloma ne boste doživeli napak v elektroniki, prav tako ne vpoklicev na servis. Računate pa lahko na hitro obrabo zavor, predvsem za zadnje zavore je znano, da so izpostavljene preveliki koroziji in posledično pogostejšim menjavam in obnovam zavornih elementov. Honda Accord je eden od tistih avtomobilov, pri katerih se hitro pokaže veliko število kilometrov, saj se notranjost, še zlasti manšeta prestavne ročice in bočna opora sedeža, stikala in ročice, zelo hitro obrabi. Pred nakupom si velja dobro ogledati tudi stanje karoserije, saj je pogosto mogoče opaziti pojav rjavenja pod robovi vrat, pod motornim pokrovom in okrog strešnega okna.
Kar zadeva težje in za popravilo dražje okvare, pa se te pojavljajo predvsem pri priljubljenem dizlu, kjer niso redke okvare DPF-filtrov in dvomasnih vztrajnikov. Menjalniki, tako ročni kot avtomatski, veljajo za zanesljive. Za prve velja, da so eni od najboljših nasploh, petstopenjski avtomatiki pa za najsodobnejše dvosklopčne menjalnike konkurence niso dostojna alternativa.
Pravzaprav ne dvomimo, da se bodo vsi, ki trenutno vozijo starejše generacije Honde Accord, ob nakupu naslednjega rabljenega avtomobila znova ozrli za tem modelom, za vse druge pa velja priporočilo, da o njem vsaj temeljito razmislijo. Zadnji primerki osme generacije Accorda so bili v Evropi prodani v letu 2015, od takrat pa na njegovega naslednika še čakamo. Prav to pa je verjetno najslabše oziroma najmanj prijetno dejstvo o Hondi Accord.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja