Ekskluzivno: Evropski parlament sprejel predlog komisije o zmanjšanju izpustov CO2 pri osebnih avtomobilih

Ali bo predlog uredbe obveljal tudi po obravnavi na srečanju med Evropsko komisijo in Svetom Evropske unije, bo znano že prihodnji teden.

Ekskluzivno: Evropski parlament sprejel predlog komisije o zmanjšanju izpustov CO2 pri osebnih avtomobilih (foto: Profimedia) Profimedia
3. 10. 2018

Državam Evropske unije se, kot kaže, obeta nekoliko čistejši zrak. Na današnjem zasedanju je bil namreč sprejet sklep, ki predvideva, da bodo morale države članice Evropske unije do leta 2030 zmanjšati količino izpustov ogljikovega dioksida, ki ga proizvedejo osebni avtomobili in lahka gospodarska vozila. Promet je namreč edini sektor v Evropi, kjer se količina izpustov še naprej veča, in predstavlja 26 odstotkov vseh izpustov, proizvedenih v EU. Sprejeti predlog predvideva, da bo količina izpustov do leta 2030 40 odstotkov nižja kot leta 1990.

Prvotni predlog, ki ga je pripravila poslanka Socialnih demokratov Miriam Dalli, je sicer predvideval še nekoliko bolj občutno znižanje izpustov – do 75 odstotkov v primerjavi z letom 1990 – pri čemer so imeli veliko podporo tudi Skupine zelenih, katerih član je slovenski poslanec Igor Šoltes. Vendar pa je omenjeni predlog na drugi strani naletel na velik odpor Evropske ljudske stranke. Člani slednje namreč menijo, da bi prehude omejitve pomenile izgubo delovnih mest, s čimer pa se Dallijeva ne strinja in dodaja, da bi uvedba proizvodnje električnih baterij v Evropi pomenila uvedbo 92.000 novih delovnih mest, kar je precej več od 69.000, kolikor bi jih pridobili zgolj z uvozom baterij iz Kitajske.

'Sprejet sklep je kompromis, ki pa je še sprejemljiv'

Sprejeti predlog so predlagatelji vključno s Šoltesom sprejeli kot kompromis. Izglasovana rešitev je zanje tako še ustrezna, na manjšo stopnjo znižanja emisij pa ne bi bili pripravljeni, saj s tem ne bi dosegli glede na Pariški sporazum predvidene stopnje znižanja temperature. Ta sicer predvideva dolgoročno globalno znižanje temperature za dve stopinji Celzija. Po njegovem mnenju bi bilo namreč izpuste do leta 2030 mogoče znižati s 75 odstotkov, kolikor je predvideval tudi predlog.

»Kljub temu pa je to revolucija v avtomobilski industriji, kakršne še ni bilo. Zdaj bo namreč treba prenoviti celoten avtomobilski park. Hkrati to pomeni priložnost za državo (Slovenijo), da bi tudi s pomočjo evropskih sredstev več vlagala v subvencije za nakup teh tako imenovanih električnih vozil in z znižanjem cen stimulirala ljudi, da se odločijo za nakup hibridnih avtomobilov,« je dejal Šoltes, ki ob tem dodaja, da bo v naslednjem koraku seveda treba zagotoviti tudi čistejše vire električne energije. »Je pa res, da tehnologija tudi na tem področju hitro napreduje, tako glede baterij in načina polnjenja teh, in menim, da bo tehnologija na tem področju do leta 2030 še močno napredovala.«

O zadevi je na drugi strani nekoliko bolj skeptična poslanka Romana Tomc, ki sicer podpira spremembe na omenjenem področju, a je pred začetkom glasovanja menila, da so zadani cilji previsoki. »Lahko bi se zgodilo, da si zadamo preveč ambiciozne cilje, ki bi nam lahko škodovali, saj bi se nam lahko zgodilo – kakor že večkrat v preteklosti – da večino dogovorjenega pozneje ne bi dosegli. Sama zato menim, da je treba zastaviti realne cilje, zato ne bi podprla tako drastičnega predloga o 45- oziroma 50-odstotnem znižanju, ker bo to imelo kratkoročne negativne posledice. Predlog je namreč nerealen, sama pa sem proti nerealnim ciljem. Menim, da bomo s tovrstnimi potezami sami sebe zatrli. Seveda pa spremembe so potrebne in menim, da smo sposobni ugotoviti, kakšne spremembe so potrebne za dosego cilja (znižanja temperature).«

Čeprav je Evropski parlament predlog sprejel, pa to še ne pomeni, da se bodo predlagane spremembe tudi uzakonile. Predlog mora namreč potrditi še Svet Evropske unije, sestavljen iz okoljskih ministrov posameznih držav članic in evropske komisije, pri čemer pa je pričakovati določene spremembe Sveta oziroma ministrov. Ti naj bi se na to temo sestali že prihodnji teden, 9. oktobra v Bruslju.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri