Evropska unija se pripravlja na uvedbo novih varnostnih tehnologij v avtomobilih

Največjo pozornost namenjajo uvedbi sistema, ki bo preprečeval prekoračitev največje dovoljene hitrosti.

Evropska unija se pripravlja na uvedbo novih varnostnih tehnologij v avtomobilih (foto: Profimedia) Profimedia
26. 2. 2019

Varnost v prometu je poleg vprašanja škodljivih izpustov avtomobilov ena izmed glavnih tematik, s katero se zadnje čase ukvarjata Evropski parlament in Evropska komisija. In čeprav se varnost znotraj EU iz leta v leto izboljšuje, pa Evropski odbor za transport z rezultati vseeno ni zadovoljen. V preteklih dneh sta tako odbor za notranjo trgovino in odbor za varnost v prometu pripravila številne predloge, s katerimi bi vsako leto število smrtnih žrtev v EU zmanjšali za več tisoč.

Zadnjega in morda najbolj skrajnega je pripravil prav odbor za prometno varnost, ki predlaga, da bi v prihodnjih treh letih v vseh novih avtomobilih uvedli obvezno uporabo omejevalnikov hitrosti oziroma 'pametnih sistemov za nadzor hitrosti', ki bi hkrati vsebovali še zapisovalnike podatkov. Sistem bi deloval bodisi s  pomočjo senzorjev za prepoznavanje prometnih znakov bodisi na podlagi GPS-signala, vozilo pa bi na podlagi teh podatkov samo omejilo hitrost vožnje. Voznik bo sicer nato lahko kljub vsemu začasno pospešil prek omejitve, a ga bo ves ta čas na prekoračitev opominjalo avdio-vizualno opozorilo na armaturni plošči.

Predlagatelji vseeno z določenimi pomisleki

O omenjeni tehnologiji so v EU razmišljali že pred tremi leti, a kot kaže, gre zdaj zares. Dosedanje raziskave in testiranja, opravljena na Švedskem ter Nizozemskem, namreč kažejo na to, da naj bi sistem imel pozitivne posledice za promet, kljub temu pa se pojavljajo določeni pomisleki na strani predlagateljev uvedbe. Vozniki bi namreč 'počasno' vožnjo znotraj omejitev na območjih, kjer sistem deluje, kompenzirali s hitrejšo na tistih odsekih, kjer sistem ne deluje. Prav tako opozarjajo na možnost zmanjšanja koncentracije voznikov ter hkrati preveliko mero zaupanja v tehnologijo in na slabo voljo voznikov, povezano z dodatnim omejevanjem.

Kljub omejitvam pa so pri Odboru prepričani, da bi tovrsten sistem v 15 letih po njegovi uvedbi lahko pripomogel k skupno 25.000 manj žrtvam na cestah, tako med vozniki kakor med pešci, hkrati pa bi se za 30 odstotkov zmanjšalo število prometnih nesreč. Hkrati bi bil tak sistem še eden izmed ukrepov, s katerim bi počasi prešli na uporabo avtonomnih avtomobilov.

Omenjeno rešitev je sicer v četrtek podprl Odbor za notranje trge, hkrati pa je to le eden izmed podprtih ukrepov, namenjenih večji varnosti vseh udeležencev v prometu, predvsem pešcem, starostnikom in kolesarjem, ki veljajo za bolj ranljive udeležence v prometu. Ti ukrepi (poleg omejevalnika hitrosti) naj bi bili obvezni za vse vrste vozil (osebna vozila, tovornjake, kombije in avtobuse) in so:

  • sistem za blokado zagona motorja v primeru alkoholiziranosti voznika (vmesnik bi bilo moč vgraditi tudi naknadno),
  • sistem za zaznavanje omotičnosti in utrujenosti voznika,
  • sistem za nadzor zbranosti voznika,
  • opozorilnik v primeru zaustavljanja v sili v kombinaciji s sistemom za preprečevanje nenamerne menjave voznega pasu (oba sistema sta že obvezna za tovorna vozila in avtobuse),
  • opozorilni sistemi za nadzor okolice v primeru vzvratne vožnje.

Predlog je Odbor potrdil z 32 glasovi za in dvema glasovoma proti in tako naj bi o sprejetju v Evropskem svetu odločali že na prihodnji plenarni seji, ki bo potekala med 11. in 14. marcem. Ob tem bodo pozornost namenili načinom za preprečevanje kibernetskih napadov na avtomobile in posledično možnostim za ohromitev zgoraj navedenih sistemov.

Če bi omenjene predloge sprejeli in uzakonili, bi lahko začeli veljati z letom 2022, kar pa se zdi kar nekoliko pozno, glede na to, da večino tovrstne tehnologije v avtomobilih srečujemo že kar nekaj let, zaradi česar ni videti ovir, da bi obvezno vgrajevanje predpisali že nekoliko prej. A do zdaj se je že velikokrat izkazalo, da avtomobilska industrija tako velike spremembe le nerada uvaja na kratek rok.

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri