Novi Avto magazin: razkrivamo Audi A3 Sport Coupe, test novi VW Tiguan, predstavljamo Peugeot 3008

Obliko Audija A5 Coupeja so spremenili bistveno bolj kot pri manjši štirici. Delno verjetno tudi zaradi vseh kritik, ki jih morajo pri Audiju poslušati na račun A4. Češ da je skoraj enak predhodniku, da ni nič novega in podobno. In to boli, sploh zato, ker je avto po drugi, notranji strani res povsem nov. In enake zgodbe si Audi ni želel ponoviti pri A5, ki je pravzaprav kupejevska izpeljanka modela A4. Tako že sprednji del izraža drugačnost, predvsem z lepšo in širšo masko ter malenkostno ostrejšimi potezami. Dvorezen meč je pokrov motorja – nekaterim bo všeč, drugi bodo v njem videli kakšen konkurenčen avtomobil. Za vse pa velja, da se bodo morali nanj brezpogojno privaditi. Predstavljamo.

Nova ni le notranjost Peugeota 3008, temveč je povsem nova tudi zunanjost. Tokrat resnično nov, saj je oblikovno precej drugačen od svojega predhodnika. Tudi zaradi vse večje priljubljenosti križancev novi 3008 že takoj z obliko nakazuje, v kateri razred spada. Prodaja križancev se že nekaj let stalno povečuje in predstavnika si želijo imeti malodane vse avtomobilske tovarne. Kupci si želijo višjega sedenja in boljše preglednosti, ob tem pa zanemarjajo dejstvo, da so bili včasih takšni avtomobili namenjeni (tudi) terenski vožnji in so bili posledično opremljeni s štirikolesnim pogonom. To so spretno izkoristile avtomobilske znamke in marsikatera zdaj sicer ponuja oblikovno primeren avtomobil, a brez štirikolesnega pogona. Tako še vedno velja, da ni vse zlato, kar se sveti, in tudi razred križancev se deli na predstavnike, ki so v njem zgolj zaradi oblike, in tiste, ki se zavoljo svojega pogona ne ustrašijo neutrjenih, blatnih in kamnitih stranpoti. Žal Peugeot 3008 uvrščamo med prve, a če je kupcem prav, je toliko bolj prav avtomobilskim tovarnam. Vseeno pa je Peugeot z novim 3008 ponudil všečen avtomobil. Po eni strani jasno nakazuje, v kateri razred (vsaj oblikovno) spada, po drugi strani pa še vedno ponuja elegantne proporce, mehke linije in prijetno obliko. Predstavljamo.

O novem Tiguanu smo že precej pisali. A tako, kot so se pri Volkswagnu temeljito lotili prenove, so se temeljito lotili tudi predstavitve novega avtomobila. Najprej je bila na sporedu statična predstavitev, potem klasične preizkusne vožnje in zdaj je avto končno zapeljal še na slovenske ceste. Vsakič smo vam o novem Tiguanu poročali z navdušenjem in tudi zdaj, po daljšem preizkusu na slovenskih cestah, ni bistveno drugače. Novi Tiguan je ravno prav zrasel v dolžino, da je prostorno udoben v notranjosti in ne prevelik po zunanjosti. Tako je še vedno mestno okreten in hkrati potovalno suveren. Po vzoru zadnjih modelov so tudi Tiguanu namenili ostre in odsekane poteze, ki ga naredijo privlačnejšega in bolj možatega. Ko novega postavimo ob bok prejšnjemu, je razlika očitna, ne zgolj oblikovno, tudi vtis avtomobila je povsem drugačen. Prav vtis pa je nekaj, kar tudi prepričuje v tem razredu. Test.

Abarth 595C s 1,4-litrskim prisilno polnjenim motorjem in kar 180 'konji' (Competizione!) je verjetno veliko več, kot bi si Carlo Abarth želel in hotel. Lega na cesti navduši, čeprav se stabilnostnega sistema ESP sploh ne da izklopiti. Dodatno hlajenih zavornih kolutov z rdečimi čeljustmi znamke Brembo se ne bi sramoval niti kakšen 300-'konjski' avtomobil, prav tako ne 17-palčnih gum, ki zagotavljajo zelo dober oprijem. Dvobarvna karoserija in električno pomična platnena streha sta le češnji na slastni tortici. Kratki test.

Invalidi, v našem primeru predvsem paraplegiki, imajo pri izbiri avtomobila povsem svoje kriterije. Zato pri njih niso pomembni samo všečna zunanjost ali sodobni motorji, pač pa tudi (ali predvsem) možnost široko odprtih vrat, ali je oprijemalo tudi nad voznikovo glavo, kako visoki so sedeži, ali so prtljažna oziroma drsna bočna vrata električno pomična itd. Zato smo se z veseljem odzvali pobudi Branka Martina Rupnika, da v krajši obliki objavimo njegovo raziskavo Testiranje osebnih vozil za potrebe para- in tetraplegikov, ki je nastajala kar dve leti. Za pomoč pri fotografiranju za članek smo hvaležni tudi Barbari Slaček, ki je sicer urednica glasila Paraplegik, saj nam je kar na primeru zmagovalca te raziskave Forda Grand C-Maxa v praksi pokazala, s kakšnimi težavami oziroma potrebami se srečujejo paraplegiki. Aktualno.

Honda je s prvo generacijo samodejnega menjalnika DTC sicer pokazala, da imamo lahko tudi motoristi čisto pravega 'avtomatika', ni pa nas navdušila. Tokrat je zgodba malce drugačna. Ni presenečenje, da je nova Africa Twin uspešnica, evropski motoristi smo jo dobro sprejeli in želja po tem modelu je bila očitno res precejšnja, saj se je zavihtela na vrh prodajnih številk na glavnih trgih. Tudi moj prvi stik z njo je bil poln pozitivnih vtisov, zato me je zelo zanimalo, kako se bo izkazala na testu, ki traja dlje, in pri vsakodnevni rabi, ko motocikel izdatno preizkusimo ter izmerimo realne porabe goriva in uporabnost na različnih cestah; med seboj pa si ga v redakciji tudi podelimo, da dobimo drugo mnenje. Moto test.

Ko je legendarni reli dirkač Jean Ragnotti znova pokazal svoj trik z Renaultom 5 Maxi Turbo, ko ga pri veliki hitrosti obrne za 360 stopinj, sem vedel, da sem priča zgodovini. Tu in zdaj. Še vedno se mi dvignejo kocine, ko se spomnim na rohnenje 1,4-litrskega 350-'konjskega' turbomotorja, ki kljub letom – ne pozabite, da je dirkalnik star 21 let! – še vedno navdušuje z videzom in žvižgajočim zvokom turbopuhala. Maskota Renaultove dirkaške šole, Ragnotti, pa je kljub svojemu skoraj 71. letu starosti še vedno poskočen, kot bi hotel držati korak s svojim modrim ljubljencem. Zato še vedno velja: Ragnotti, ki so ga imenovani tudi klovn in ki je bil vselej ljubljenec občinstva, ter Renault 5 Maxi Turbo sta najidealnejša predstavnika uspešnega Renaultovega dirkanja in še danes navdušujeta. Šport.