Okusi se spreminjajo, križanci pa z njimi

24. 10. 2013
Deli

Avtomobilski tržniki ljubijo križance, ker lahko za vsako novost trdijo, da je nekaj, česar prej še ni bilo.

V sodobni zasnovi novih modelov avtomobilskih znamk so naloge povsem natančno razdeljene: konstrukcijski oddelki imajo vso svobodo, če delujejo tako, da so avtomobilske zasnove vedno znova bolj stroškovno učinkovite, oddelki strateškega načrtovanja novih modelov pa morajo iskati vedno nove zamisli, s katerimi zabrišejo delitve posameznih razredov in zvrsti avtomobilov. Le tako lahko pri kupcih ustvarijo vtis, da gre pri novosti za nekaj povsem novega, nevidenega in vezanega le na njihovo znamko.

Seveda pa ob snovanju novosti ne smemo pozabiti oblikovalskih oddelkov. Tam lahko še najlaže prestopajo meje utečenega in dovoljenega. Sploh ko gre za snovanje študij, torej unikatnih izdelkov, ki jih znamke uporabljajo kot privlačno vabo za vse vrste obiskovalcev na najrazličnejših razstavah, čeprav je v času elektronskih medijev, ki so razširjeni v vse pore življenja, dovolj že, da se študije pojavijo virtualno (navidezno), torej na internetu.

Vse našteto je v kratkem celotna razlaga, zakaj smo bili v začetku septembra spet v Frankfurtu, na sejmišču, ki velja za enega največjih na svetu. Priložnost za preizkus odziva kupcev pa je izkoristilo veliko avtomobilskih izdelovalcev. Pod skorjo blišča in obljub tržnikov je bilo celo veliko več, kot smo pred letošnjo frankfurtsko razstavo napovedovali. Kriza avtomobilske industrije sicer še traja, a to je predvsem kriza prodajnih oddelkov, vsi drugi morajo prav zaradi hujšega pritiska na trge delovati še bolj zavzeto.

Za večino študij na IAA lahko rečemo, da so napovedi serijskih novosti, ki za končno predstavitev še niso pripravljene. Novosti, pri katerih bi imeli oblikovalci možnost proste domišljije, tudi tokrat ni bilo.

Še najbližje temu bi morda lahko uvrstili Jaguarjevo študijo C-X17. Čeprav se je že kar nekaj časa govorilo o tem, da se bo tudi Jaguar podal na področje terencev, ki ga sicer obvladuje njihova sestrska znamka Land Rover, je študija terenca oziroma križanca vseeno zanimivo presenečenje. Seveda so pri Jaguarju zatrdili, da gre le za poskus in da je C-X17 še daleč od uresničitve. Res pa je tudi, da konstrukcijsko temelji na njihovi povsem novi zasnovi platforme za manjše avtomobile, pri kateri bodo za njeno čim manjšo težo uporabili lahko gradnjo, predvsem veliko aluminijastih delov. Njihov prvi model na tej osnovi bo Jaguarjeva limuzina, ki se bo spustila v nižji razred, kot ga je do zdaj pokrival XF – pripravljajo namreč nekakšnega tekmeca BMW-ju 3. Manjše limuzine so v svetovnem merilu najpomembnejši razred, kjer se močno zaznava rast prodaje (Kitajska in druge azijske države, Amerika). Potem ko bodo predstavili to novost (sredina leta 2015), pa bodo v kratkem času na osnovi te platforme nastali še nekateri modeli, seveda bo med njimi tudi križanec, podoben C-X17. Oblikovalsko bodo nadaljevali novo usmeritev, ki jo je začel novi F-Type. Jaguar si pač ne more privoščiti, da ne bi imel primerno široke ponudbe, če hoče izpolniti pričakovanja indijskih lastnikov, ki svojo priložnost seveda vidijo tudi v prebujajočem se povpraševanju na domačem trgu.

S podobnimi težavami glede pričakovanj svojih novih lastnikov se ukvarjajo tudi pri Volvu, a je njihova študija za letošnji frankfurtski salon šla v povsem drugo smer. Sodobno oblikovalsko razumevanje njihovega kupeja iz 60. let P1800 (Amazon) je vzbudilo veliko zanimanja pri obiskovalcih salona. Novi Volvo je prvi izdelek novega vodilnega oblikovalca znamke, Nemca Thomasa Ingenlatha. Mož, ki si je prve pohvale prislužil pri Škodi (Fabia, Roomster, Yeti), zdaj že dve leti svoje poglede na oblikovanje avtomobilov lahko razvija pri tem švedsko-kitajskem potencialnem velikanu. Oblikovalski pristop pri novem Volvovem kupeju je vsekakor presenetljiv, že zato, ker gre povsem v drugo smer kot pri večini sedanjih novosti. Modnih ostrih robov ter menjajočih se usločenih in vbočenih ploskev pri tem Volvu ne boste našli, saj so se jim povsem izognili. Namesto tega pa so ponudili preprostost oblike, ki je eden od najpomembnejših elementov celotnega skandinavskega oblikovalskega pristopa, pa naj gre pri tem za uporabne izdelke za vsakdanjo rabo ali pa – avtomobile. Prvi novi Volvo s takšno oblikovno zasnovo bo konec prihodnjega leta naslednik XC90. Volvo se, tako kot Jaguar, tudi ukvarja s snovanjem nove platforme za številne avtomobile, ki jih bodo poslali na svetovne trge po že omenjeni prvi novosti, XC90. Zanjo so našli ime 'scalable architecture', kar lahko prevedemo v 'dogradljivo' platformo. Služiti jim bo morala za številne nove modele, naslednike skoraj vseh dosedanjih (razen V40) pa tudi povsem nove, ki si jih želijo Volvovi kitajski lastniki. Li Shufu, milijarder, ki je sicer tudi lastnik kitajske avtomobilske tovarne Geely, si predvsem čim prej želi Volva, ki bo nastopil proti najprestižnejšim tekmecem, kot so A8, serija 8, XJ ali razred S. Vodstvo Volva pa trdi, da pot navzgor vodi le korak za korakom. Tudi zato je bila odločitev, da bodo izdelali študijo, ki spominja na za Volvo zelo pomembnega P1800, precej drzna. Takšna je tudi usmeritev, da bodo pri Volvu odslej izdelovali le pogonske stroje, ki bodo imeli največ štiri valje, višek moči pa bodo ustvarjali s pomočjo turbopuhal. No, potem ko so malce preverili zmožnosti s štirivaljniki, so v svoje napovedi glede novih tehnoloških pristopov Volva že dodali, da bodo za večje avtomobile potrebovali šestvaljnike.

Frankfurtska IAA je bila v znamenju terencev, za katere si (kot že razloženo v uvodu) njihovi snovalci izmišljajo nove oznake. Izraz Sport utility vehicle (SUV) zdaj ni več v modi (ali pa namesto oznake sport uporabijo katero drugo besedo z začetnico S), je pa zato vse večkrat uporabljen CUV (crossover). Takšnih križancev je bilo res veliko, a med vsemi se je zdel najzanimivejši Citroënov Cactus. Gre v isto smer, kot so pri tej znamki že zasnovali svojega prestižnejšega DS4. Zadnji sicer nima štirikolesnega pogona, ampak tega ne bo imel niti novi C4 Cactus, ki ga bo Citroën kot serijski model predstavil na razstavi v Ženevi prihodnjega marca (in naj bi zamenjal njihovega dosedanjega neuspešnega C4). Cactus je med vsemi letošnjimi študijami postregel z najbolj svežimi in sprejemljivimi zamislimi. Čeprav nikakor ni tak, kot je bil njihov slavni in še ne povsem pozabljeni 2CV (pri nas Spaček), zaradi svoje preprostosti in uporabnosti spominja prav nanj. Novi Cactus je zagotovo presenetljiv korak stran od sedanjosti in nedomišljenosti modelov, ki jih ta francoska znamka ponuja. To jim bo omogočila nova platforma EMP2, na kateri so pri PSA že predstavili dve in pol novosti (Citroënovega C4 Grand/Picassa in Peugeota 308). Sedanje težave, v katerih se je znašlo največje francosko avtomobilsko podjetje, so povzročile, da so se vendarle lotili drugačnega načina snovanja avtomobilov, da se vračajo v slavne Citroënove čase, ko je bilo to ime sopomenka za inovativnost. V svojih prvih serijskih novostih morda res še ne bodo uveljavili mehov ('airbumps') namesto odbijačev in stranskih zaščitnih letev, zagotovo pa je ta zamisel ena najbolj svežih in uporabnih. Prepričala je tudi preprostost notranjosti (tudi sprednja klop namesto dveh posamičnih sedežev).

Ta pa je še Infiniti. Zveza Daimler-Renault-Nissan se zares izkazuje, da bosta uspešno sodelovala tako različna koncerna, kot sta ta nemški premijski starosta in francosko-japonska aliansa po sili razmer. Študija Q30 je z Infinitijevim oblikovalskim pristopom spremenjen Mercedes GLA. Nissanova prestižna japonska znamka je s postavitvijo globalnega vodstva dobila učinkovito preobrazbo. Cilje so postavili precej visoko, doseči pa jih hočejo s sodelovanjem z dosedanjim tekmecem, Mercedesom. Za Q30 so uporabili platformo, na kateri je Mercedes že zasnoval svoje modele A, B, CLA in GLA. Kaj vse bodo lahko uporabili od svojega partnerja, je zdaj še težko napovedati, saj naj bi Q30 najprej (sredi 2015) začeli izdelovati v Nissanovi britanski tovarni, kjer sicer izdelujejo Qashqaia. To navsezadnje pomeni tudi sorodnost zasnove Q30 in ugotovitev, da se sodobni kupci spogledujejo z drugačnimi avtomobili, kot jih je do zdaj Infiniti izdeloval za Američane (limuzine).

Besedilo Tomaž Porekar, fotografije Sašo Kapetanovič in tovarne

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"