Lani je bila stopnja varnosti na slovenskih cestah v primerjavi z letom poprej slabša, vsaj sodeč po številu umrlih v prometnih nesrečah (leta 2007 je umrlo 293, leta 2006 pa 262 ljudi). Prav zaradi nezadovoljivega stanja je ministrstvo za promet v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve pripravilo spremembe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP) in tako le po slabih treh letih ponovno postavilo v središče pozornosti uspešnost oziroma neuspešnost sedanjega zakona.
Čeprav je bilo pričakovati temeljite spremembe, predlog ne uvaja novih, izboljšanih in predvsem učinkovitih ukrepov. Predvideva le drastično zvišanje kazni za ‘nevarne’ prekrške, med katere sodi tudi neupoštevanje omejitev hitrosti oziroma prehitra vožnja, ki je po statističnih podatkih policije (ki pa ne odražajo dejanskega stanja) najpogostejši dejavnik povzročitve prometnih nesreč z najhujšimi posledicami.
A ob vsem skupaj se zdi ta hip najbolj pomembno vprašanje: ali višje sankcije za kršitelje omejitev hitrosti dejansko vplivajo na večjo varnost v cestnem prometu?
Leta 1998 sprejeti ZVCP naj bi prinesel večjo varnost v prometu, med ukrepi pa je predpisoval tudi strožje sankcije za kršitelje omejitev hitrosti. Tako se je v istem letu varnost v cestnem prometu izboljšala, saj se je zmanjšalo tako število prometnih nesreč kot tudi število prometnih nesreč s smrtnim izidom, število umrlih v prometnih nesrečah ter število lažje in huje telesno poškodovanih.
Leta 1999 se je število prometnih nesreč in smrtnih žrtev v prometnih nesrečah povečalo, med letoma 2000 in 2003 pa se je stanje izjemno izboljšalo, čeprav se kazni niso povečale ? število umrlih v prometnih nesrečah se je od leta 1999 do leta 2003 zmanjšalo iz 334 na 242, zmanjšalo pa se je tudi število prometnih nesreč s smrtnim izidom.
Zanimivo je, da je število prometnih nesreč v obdobju od leta 2000 do leta 2003 obratno sorazmerno s številom mrtvih v prometnih nesrečah, saj se je ves čas povečevalo in je bilo leta 2003 tudi izjemno visoko (kar 41.173 prometnih nesreč). Varnost v cestnem prometu pa se je zelo poslabšala leta 2004. Število prometnih nesreč je v primerjavi z letom poprej še naraslo (43.004), prav tako je naraslo število nesreč s smrtnim izidom (254) in tudi število umrlih v prometnih nesrečah se je povečalo za 32 smrtnih žrtev (v 254 prometnih nesrečah s smrtnim izidom je umrlo kar 274 ljudi).
Na podlagi dejstva, da se varnost v cestnem prometu slabša, se je ministrstvo za promet odločilo pripraviti spremembe in dopolnitve ZVCP. Sredi leta 2004 je bil sprejet nov zakon, ki je stopil v veljavo 1. 1. 2005. Za kršitelje omejitev hitrosti so podvojili denarne kazni, precejšnja pa je bila tudi sprememba pri kazenskih točkah. V tistem letu statistika poroča o skoraj 12 tisoč manj prometnih nesrečah, hkrati pa se je znižalo tudi število prometnih nesreč s smrtnim izidom in število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah, torej je novi zakon sprva učinkoval.
Že v letu 2006 je bilo stanje na slovenskih cestah ponovno slabše, saj se je nekoliko povečalo tako število prometnih nesreč s smrtnim izidom kot tudi število umrlih v prometnih nesrečah, leta 2007 pa se je stanje še poslabšalo. Zato se je ministrstvo za promet odločilo pripraviti nov predlog sprememb ZVCP. Sedanja prometna politika namreč ne dosega izjemno optimistično postavljenega cilja Nacionalnega programa cestnega prometa za obdobje 2007? 2011, da naj bi se število umrlih v prometnih nesrečah v Sloveniji v tem obdobju zniževalo in v letu 2011 ne bi bilo večje od 124.
V prometnih nesrečah je leta 2007 umrlo 293 ljudi, čeprav bi se moralo po pričakovanjih omenjenega programa to število zmanjšati na 187. Ministrstvo za promet očitno poskuša najti še zadnjo rešitev, s katero bi bil morda lahko dosežen zastavljeni cilj, ki je povezan s skupnim ciljem držav članic EU.
Pomembno dejstvo, ki pa ga v debatah o prometni varnosti radi prezremo oziroma redko upoštevamo, je naraščanje števila registriranih cestnih vozil. Vsako leto se namreč samo število osebnih avtomobilov v Sloveniji poveča za 20 tisoč do 30 tisoč, kar pomeni, da se je v obdobju od leta 1995 do leta 2006 to število povečalo za 38 odstotkov. Tako se danes na slovenskih cestah vozi že dobrih 980 tisoč osebnih avtomobilov.
Kljub temu je število prometnih nesreč upadlo za 20 odstotkov, število umrlih v prometnih nesrečah za 37 odstotkov in število prometnih nesreč s smrtnim izidom za skoraj 40 odstotkov, kar pa ni le (predvsem) posledica prometne politike, treba je namreč upoštevati tudi gradnjo in vzdrževanje cest ter nenehne izboljšave avtomobilske tehnike.
Še pomembnejše pa je dejstvo, da policija objavlja le najosnovnejše podatke, s katerimi zlahka zavaja javnost. Primerjajmo leti 2003 in 2005: v letu 2003 je bilo najmanj umrlih za posledicami prometnih nesreč doslej (242), v letu 2005 pa je bilo nekoliko več smrtnih žrtev (259), vendar je bilo tistega leta manj prometnih nesreč ter manj huje in lažje poškodovanih.
S tega vidika je bilo torej leto 2005 bolj varno kot leto 2003, v medijih pa policisti po navadi predstavljajo kot bolj varno tisto leto, ki ima manjše število umrlih v prometnih nesrečah. To pomeni, da je prikazana stopnja varnosti v cestnem prometu povsem odvisna od interpretacije statističnih podatkov.
Ni le neprilagojena hitrost oziroma prehitra vožnja tista, ki povzroča težave v cestnem prometu. Velik problem na slovenskih cestah so tudi alkoholizirani vozniki, temeljni problem slovenske prometne politike pa sta nizka kultura in slabo vedenje slovenskih voznikov. Šele z izboljšanjem tako kulture kot vedenja ter sočasnim izvajanjem učinkovitih ukrepov (preventivna vzgoja, preventivne akcije, poostren nadzor, gradnja in vzdrževanje cest . . ) lahko pričakujemo večjo varnost v cestnem prometu.
Sprejetje predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa je nesmiselno, saj predlog ne prinaša večjih sprememb, temveč le delno korigira prometno politiko. Strožje sankcije za kršitelje omejitev hitrosti (večje denarne kazni in število kazenskih točk) torej ne bodo dosegle želenega učinka ? povečanje varnosti v cestnem prometu.
Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko pričakujemo, da se bo v primeru sprejetja te novele zakona stanje v cestnem prometu izboljšalo le za krajši čas. Tako bodo statistični podatki ponovno pokazali povečanje varnosti v cestnem prometu v letu 2008, nato pa se bo stanje spet poslabšalo. Zato dobro premislite, drage poslanke in poslanci, preden boste glasovali za sprejetje oziroma nesprejetje novele zakona, da se zgodba o neuspešnem Zakonu o varnosti cestnega prometa ne bo nadaljevala.
Tea Hojsak, foto: Aleš Pavletič, arhiv
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja