Ob električnem Citigoju je Škoda včeraj predstavila prenovljenega Superba, ki bo prvič na voljo s hibridnim pogonskim sklopom.
Superb in Citigo predstavljata začetek in vrh ponudbe v paleti vozil češke znamke Škoda in ravno omenjena modela sta bila glavni zvezdi včerajšnje prireditve, ki jo je podjetje pripravilo v slovaški prestolnici Bratislava. Tam sta namreč napovedano premiero doživela posodobljeni Superb, ki bo prvič na voljo s hibridnim pogonskim sklopom, in Citigo-e iV, prvi Škodin avtomobil, opremljen z električnim pogonskim sklopom.
Ob tem je treba omeniti, da Škoda do zdaj sploh še ni ponujala niti hibridnega pogonskega sklopa, zato bo tovrsten pogonski sklop v Superbu ravno tako popolna novost v ponudbi znamke. Natančneje, Škoda bo pod pokrov motorja namestila 1,4-litrski turbobencinski motor z močjo 156 'konjev' oziroma 115 kilovatov, skupna sistemska moč sklopa pa bo znašala 160 kilovatov oziroma 218 'konjev'. A verjetno še bolj pomemben podatek je tisti o avtonomiji. Škoda namreč trdi, da bo avtomobil po zaslugi baterijskega sklopa z zmogljivostjo 13 kilovatnih ur avtomobil sposoben le na elektriko prevoziti do 55 kilometrov. Doseg vozila naj bi ob tem (kljub le 50-litrski posodi za gorivo) znašal 850 kilometrov.
Vizualnih sprememb je na drugi strani precej manj, a so opazne. Novi so tako sprednji in zadnji LED-žarometi, pri čemer Škoda prav s Superbom uvaja v svojo linijo vozil matrične LED-žaromete. Druga večja novost so nov sprednji odbijač ter manjši kozmetični popravki na zadku. Obe spremembi pa niti nista tako pomembni, saj bo Škoda ponujala tri različne pakete zunanjosti pri najvišjih stopnjah opreme. Že znanima paketoma Laurin&Klement in Sportline se namreč pridružuje še nekoliko bolj terensko naravnan Scout.
Z izjemo novih žarometov Superb tako na področju varnostnih tehnologij kakor tudi na področju motorizacije in notranjosti večjih novosti ne prinaša. V notranjosti bo tako ob osveženi armaturni plošči največja sprememba nov infozabavni sistem s premerom zaslona do 9,2 palca. Motorjev bo poleg hibrida šest, trije bencinski in trije dizli. Na bencinski strani bodo ponujali 1,5 in dva litra prostornine ter moč od 150 do 272 'konjev' (110–200 kilovatov), dizelske barve pa bodo zastopali 1,6-litrski agregat s 120 'konji' (88 kilovati) in par dvolitrskih z močjo 150 in 190 'konjev' (110–140 kilovatov).
Citigo kot prvi električni
Druga novost s kokoško na pokrovu motorja, ki je zasijala v Bratislavi, pa je električni Citigo iV. Ta se na prvi pogled od klasičnega Citigoja razlikuje le malenkostno, pozorno oko pa bo kot največjo spremembo opazilo v barvo vozila obarvano masko, pod katero se v klasični izvedbi skriva motorni hladilnik. Od klasičnega Citigoja se sicer električni razlikuje še po novi znački CITIGOe in digitalizirani armaturni plošči.
Bistvo novega malčka je seveda skrito očem, in to je električni pogon. 61 kilovatov moči bo tako premogel avtomobil, za njegovo napajanje pa bo skrbel pogonski sklop z zmogljivostjo 36,8 kilovatne ure. Precej majhen sklop naj bi zagotavljal do 265 kilometrov avtonomije, do 80 odstotkov pa naj bi ga bilo mogoče napolniti v eni uri, seveda če ga polnimo na polnilnici z direktnim tokom in z močjo 40 kilovatov, kolikor znaša največja moč polnjenja.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja