Število smrtnih žrtev v letu 2018 je bilo najnižje v zadnjih 64 letih, v prihodnje pa se nam obeta poostren nadzor novih dejavnikov tveganja.
Konec enega in začetek drugega leta je čas za statistike, analize in preglede dogajanja v preteklem obdobju. Eno izmed njih so tako kot vsako leto pripravili tudi na Agenciji za varnost prometa, kjer so danes predstavili rezultate o varnosti in nadzoru prometa na slovenskih cestah v letu 2018. Če je bilo namreč leto 2017 zabeleženo kot rekordno po številu žrtev na cestah, je bila varnost lani še nekoliko boljša, saj so naše ceste prvič v zgodovini v enem letu terjale manj kot 100 smrtnih žrtev. A vedno bi lahko bilo še bolje.
Slovenske ceste so v letu 2018 skupno terjale 92 življenj, kar je 12 manj kot v enakem obdobju kot v letu dni pred tem, zaradi česar se bo Slovenija znova uvrstila v zgornjo polovico držav Evropske unije glede na varnost na cestah. Tja se je naša država po nekaj slabih letih znova sicer zavihtela že lani. A vse le ni tako rožnato, kot se zdi na prvi pogled, kar sta na tiskovni konferenci izpostavila tako direktor AVP, mag. Igor Velov, kakor tudi vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi, mag. Igor Kapun.
Manj pijanih, a z višjo stopnjo alkohola v krvi
Prav na policiji namreč ugotavljajo, da kljub nekoliko večjemu številu nesreč lani (z 18.019 nesrečami je bilo s tega zornega kota leto 2018 najslabše v zadnjih petih letih) število smrtnih žrtev in poškodovanih v nesrečah opazno upada. A dejavniki tveganja ostajajo enaki in se pojavljajo v celo nekoliko hujših oblikah kot do zdaj. Konkretno to velja na področju alkoholiziranosti voznikov. Medtem ko je bil še leto pred tem vsak tretji povzročitelj alkoholiziran, je ta številka letos upadla za 10 odstotkov, a je hkrati na drugi strani narasel delež tistih, ki za volan sedejo močno pijani; delež alkohola v njihovi krvi v povprečju za dva- in večkrat presega najvišjo dovoljeno mejo. Še posebno v ruralnem okolju, kjer so povezave z javnim prevozom slabe, je namreč praksa vožnje pod vplivom alkohola še vedno povsem običajna in sprejemljiva za okolico.
Druga težava, s katero se srečujejo na policiji in AVP, pa je nekoliko presenetljivo (ne)uporaba varnostnega pasu. Kar 15 smrtnih žrtev lani (med vozniki) namreč ni bilo privezanih z varnostnim pasom, čeprav statistike na drugi strani kažejo na to, da je v Sloveniji kar 92 odstotkov voznikov med vožnjo privezanih. Ta podatek po svoje nakazuje tudi na to, kako pomemben in učinkovit varnostni element je varnostni pas.
Uporaba varnostnega pasu očitno le ni tako samoumevna
Drug pomemben dejavnik, ki vpliva na zbranost voznikov ter posledično na količino prometnih nesreč, pa mu vseeno namenjamo premalo pozornosti, je uporaba mobilnega telefona med vožnjo. Kot je jasno, uporaba mobilnega telefona, še posebno takrat, ko ga ne uporabljamo v povezavi s tehnologijo za prostoročno telefoniranje, drastično zmanjšuje naše dojemanje okolice, posledično pa tudi varnost na cesti. Tudi zato se bodo na AVP v prihodnje borili za to, da bi uporaba mobilnega telefona v prihodnje postala tretirana kot hujši prekršek, temu primerno pa bo tudi sankcionirana.
Kako pomembni so sicer preprosti varnostni elementi (kot je varnostni pas) v prometu, dokazuje tudi uporaba zaščitne čelade na kolesu. Lani je namreč na naših cestah življenje izgubilo osem kolesarjev, kar je sicer najmanj v zadnjega četrt stoletja, zanimiv pa je podatek, da kar 75 odstotkov omenjenih posameznikov med nesrečo ni uporabljalo zaščitne čelade, kar dodatno dokazuje, za kako pomemben element gre.
Na AVP poudarjajo, da se bodo še naprej trudili za zmanjšanje števila smrtnih žrtev na cestah in tako stremeli k Viziji nič. Bodo pa letos velik del pozornosti poleg stalnim dejavnikom tveganja namenili tudi uporabi zdravil, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti (predvsem pri starejših, kjer se pojavlja demenca) in spremljanju stanja prometne infrastrukture, ki zna prav tako predstavljati dejavnik tveganja za prometno nesrečo.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja