Formula 1: VN Evrope

Dvoboj Masse in Hamiltona za zmago na veliki nagradi­ ni nič nenavadnega, a ­letošnja VN Evrope je bila ­vendarle zelo posebna.

1. 9. 2008

Ve se, zakaj. Poleg VN Singapurja je velika nagrada Evrope v španski Valencii druga (ali prva, če gremo po datumih dirk) letošnja novost v koledarju. Ker gre za mestno stezo, na kateri moštva ne morejo testirati, so se ekipe pripravljale na dirkaški konec tedna na različne načine, a nobeden izmed njih ni bil klasičen: ker je bila nedeljska dirka v Valencii prva v tem pristanišču, se moštva niso mogla zanašati na pretekle analize, rezultate, podatke, informacije …

Enako je bilo z dirkači, ki so v petek na prvem treningu prvič okusili ovinke in se niso mogli zanašati na pretekle izkušnje, nasvete dirkaških kolegov… Enako je veljalo za gumarja, ki se je pred dirkaškim vikendom večkrat oglasil na dirkališču in preverjal značilnosti asfalta (temperature, grobost …).

Vsi so se na novo VN pripravljali s simulacijami, se pred treningi sprehodili po stezi (tudi z rolerji) in si podrobneje ogledali ulično dirkališče, ki ima z Monakom skupno le Sredozemsko morje. Špansko obmorsko dirkališče je precej hitrejše (povprečna hitrost zmagovalca Masse je znašala kar 193, 983 km/h, za primerjavo: Hamilton je VN Monaka odpeljal s 126, 170 km/h), zato zahteva povsem drugačne nastavitve kot Monte, s širokimi izletnimi conami pa je pristanišče America´s Cupa tudi precej varnejše in dopusti več dirkačevih napak.

Edina bojazen dirkačev pred dirko je bila kakovost asfalta, še zlasti na pomičnem mostu, a v vseh 57 krogih težav ni bilo. VN Evrope je lahko za zgled! Moštva so se na neznano dirko pripravljala s simulacijami, podatke zanje pa so dobila od Mednarodne avtomobilistične zveze in graditeljev steze. O natančnosti simulacij govorita natančnost in podrobnost vnesenih podatkov, ki denimo zajemajo tudi višino in položaj robnikov.

V moštvenih razvojnih centrih na testnih mizah dirkalniki pred dirko 'odpeljejo' španske kilometre z različnimi nastavitvami, inženirji pa so ob prihodu na dirko že oboroženi z idejami o osnovnih nastavitvah, pričakovanjih o obnašanju vzmetenja, motorja, menjalnika in drugih elementov.

Na veliko presenečenje poznavalcev, ki so zaradi narave dirkališča, ki je po konfiguraciji blizu kanadskemu Montrealu (dirkališče Gillesa Villeneuva še nekoliko več zahteva predvsem od zavor), pričakovali vsaj eno posredovanje varnostnega avta, je dirka minila brez večjih pretresov.

Le nesreča Nakajime, ki se je v prvem krogu zapeljal v zadek Alonsovega Renaulta (Španec je bil le eden izmed treh dirkačev, ki so odstopili), in katastrofalni postanek Kimija Räikkönena, ki je zaradi prezgodnjega speljevanja s seboj odpeljal postajo za dolivanje goriva in pri tem lažje poškodoval mehanika, ter kasneje eksplozija motorja v Finčevem dirkalniku so bili trenutki, ko je gledalčevo srce hitreje bílo, sicer pa je premierno VN Evrope v Valencii zaznamoval sprehod Felipeja Masse do zmage.

Brazilec je temelje za zmanjšanje zaostanka v skupnem seštevku, kjer je ponovno prehitel moštvenega kolega, postavil že s sobotnim najhitrejšim časom na kvalifikacijah. Lewis Hamilton je bil po dirki zadovoljen z drugim mestom, njegov šef Ron Dennis pa je izgovor, da Ham ni mogel resneje ogroziti tokrat znova odličnega Felipeja, našel v slabših kvalifikacijah.

Mogoče bi McLaren lahko pokazal zobe z boljšo taktiko. Massovi edini nasprotniki na nedeljski dirki so bili komisarji, ki so se po preučitvi dogodka iz ulice boksov, ko se je Massa po postanku skoraj zaletel v Sutila, odločili, da Brazilca ne kaznujejo, Ferrariju pa v pomnjenje napišejo račun za 10.000 dolarjev.

Odločitev je sprožila val odobravanja, saj se FIA ni vmešala v boj za naslov prvaka. V tem zdaj najbolje kaže Hamiltonu in Massi, okvara Räikkönenovega motorja pa je Finca zapeljala v najslabši položaj. A spomnimo se lanskega leta, ko je Kimi v zadnjih dirkah nadoknadil velik zaostanek in postal svetovni prvak.

Rezultati dirke

1. F. Massa (Ferrari) 1.35:32, 339 (193, 983 km/h), 57 krogov, 308, 883 km

2. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) +5, 611

3. R. Kubica (BMW) +37, 353

4. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) +39, 703

5. J. Trulli (Toyota) +50, 684

6. S. Vettel (STR-Ferrari) +52, 625

7. T. Glock (Toyota) +67, 990

8. N. Rosberg (Williams-Toyota) +71, 457

9. N. Heidfeld (BMW) +82, 177

10. S. Bourdais (STR-Ferrari) +89, 794

11. N. Piquet (Renault) +92, 717

12. M. Webber (RBR-Renault) +1 krog

13. J. Button (Honda) +1 krog

14. G. Fisichella (FIF1T-Ferrari) +1 krog

15. K. Nakajima (Williams-Toyota) +1 krog

16. R. Barrichello (Honda) +1 krog

17. D. Coulthard (RBR-Renault) +1 krog

Najhitrejši krog

F. Massa (Ferrari) 1.38, 708 (197, 637 km/h)

Odstopi

K. Räikkönen (Ferrari) – motor, A. Sutil (FIF1T-Ferrari) – nesreča,

F. Alonso (Renault) – nesreča

Kvalifikacije

1. F. Massa (Ferrari) 1:38, 989

2. Hamilton (McLaren-Mercedes) 1:39, 199

3. R. Kubica (BMW) 1:39, 392

4. K. Räikkönen 1:39, 488

5. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) 1:39, 937

Vrstni red voznikov

1. Hamilton 70, 2. Massa 64, 3. Räikkönen 57, 4. Kubica 55, 5. Kovalainen 43, 6. Heidfeld 41, 7. Trulli 26, 8. Alonso 18, 9. Webber 18, 10. Glock 15 …

Vrstni red moštev

1. Ferrari 121, 2. McLaren-Mercedes 113, 3. BMW 96, 4. Toyota 41, 5. Renault 31, 6. Red Bull 24, 7. Williams 17, 8. Honda 14, 9. Toro Rosso 11

Mitja Reven, foto: Moštva, Gepa pictures

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri