Z napovedano vrnitvijo Michaela Schumacherja ni bilo nič. Namesto rezerve je vskočila rezerva rezerve Badoer. V boju za naslov bodo morali pri Red Bullu poiskati rezervni načrt. Zmagal je rezervni brawnovec Barrichello, prvič pa je nastopila tudi Renaultova rezervna klop.
O vrnitvi Michaela Schumacherja se je ogromno pisalo. Rekorder F1 je bil v Valencii pripravljen zamenjati okrevajočega Masso, a se je izkazalo, da je poškodba vratu, ki jo je staknil pri padcu z motociklom, prehuda. Ferrari je nalogo zaupal Badoerju, zagotovo najbolj pridnemu testnemu dirkaču sodobnega časa.
Leta 1971 rojeni Italijan na svoji prvi dirki v sanjskem Ferrariju ni navdušil. Na treningih je bil zadnji, na kvalifikacijah prav tako. Skozi cilj dirke je pripeljal za vsemi, njegov nastop pa je dajal vtis turistične vožnje. Ni zanemarljivo, da je dosegel najslabšo uvrstitev v formuli ena v svoji karieri. Z dirkalnikom, ki je prišel na stopničke!
A izpolnil je sanje: s Ferrarijem je nastopil na dirki in številni, ki imajo v mislih njegov trud v testni ekipi, pravijo, da je bilo prav, da je dobil sedež, čeprav se je smešil z doseženimi časi in izgubljanjem mest, saj so ga v Valencii prehitevali celo v boksih. F1 pomni precej drugačne vrnitve. Blestel je Niki Lauda, ki se je leta 1979 raje posvetil letalskim poslom, a ob vrnitvi leta 1982 že zmagoval in leta 1984 celo osvojil tretji naslov svetovnega prvaka.
Tudi Nigel Mansell je po izletu v Indy leta 1994 na koncu sezone F1 odpeljal še nekaj dirk v F1 in zmagal na zadnji v avstralskem Adelaidu. Da je sezono 1995 v McLarnu začel z zamudo, ker so morali zaradi njegove preobilne postave predelati dirkalnik, je druga skrajnost, ki je s slabimi rezultati pokvarila uspešno vrnitev.
Leta 1992 je pavziral tudi profesor Prost (Ferrari ga je leta 1991 odpustil, ker je primerjal dirkalnik s tovornjakom) in ob vrnitvi z Williamsom osvojil naslov. Manj uspešno so se vračali Alan Jones, Jacques Villeneuve, Jean-Louis Schlesser, Alex Zanardi, Jan Lammers (podobno kot Badoer je drugič poskusil deset let kasneje). Nazaj v 2009.
Šest dirk pred koncem zopet najbolje kaže Brawnu in Jensonu Buttonu. Anglež je bil na zadnjih štirih dirkah sicer precej mlačen (11 točk v primerjavi s 24 Webberjevimi in Barrichellovimi 19), a točka na točko ga utegne novembra v Abu Dabiju (ali še prej) popeljati do naslova. Dirka v Valencii je bila vroča in je kot taka znova ustrezala Brawnovim dirkalnikom, pri katerih je ekipa uporabila rezervni načrt in jih vrnila v stanje pred večjo prenovo, ki je prinesla slabšo formo in bila očitno korak v napačno smer.
Rubens Barrichello je iz nastavitev iztisnil več in zasluženo slavil prvič po letu 2004. Veteran si je tako poplačal ves trud, ki ga je vložil v ekipo, dobra novica za Brawnovo branjenje prednosti v skupnem točkovanju pa je bil tudi katastrofalen rezultat ekipe Red Bull – nič točk in kup težav, saj je Vettel pretekli konec tedna ostal kar brez dveh Renaultovih motorjev.
Francoska tovarna se je Avstrijcem opravičila, a v sezoni 2009 lahko vsak dirkač uporabi le osem motorjev – Nemec ima na voljo še dva. Red Bull si ne sme več privoščiti napak, če hoče osvojiti naslov. Webber je bil v Valencii preprosto prepočasen. Njihova priložnost prihaja že ta konec tedna v belgijskem Spaju, kjer ne bo tako vroče kot v Španiji, zato se pričakuje, da bodo pri imeli Brawnu zopet težave z ogrevanjem gum na primerno temperaturo.
Dejstvo, da sta JB in RB začela dirko na trdih gumah, priča o konservativnem pristopu ekipe k nastopu na VN Evrope, na kateri pa bi kmalu zmagal McLaren. Lewis Hamilton je vodil do zadnjih postankov, zmago pa je izgubil prav pri obisku mehanikov.
Moštvo mu je po radijski zvezi sporočilo, naj ostane zunaj, a Lewis je že zavil v bokse, kjer pa mehaniki še niso bili pripravljeni. Izgubil je več kot 3, 6 sekunde, kolikor je znašala njegova prednost na stezi pred Barrichellom, in tako je druga zaporedna zmaga šla po zlu.
McLaren je po Monte Carlu in Madžarski potrdil, da dirkalniku ustrezajo počasnejše in bolj zavite steze, znova pa so dokazali, da napredujejo z velikim tempom. V nasprotju s Ferrarijem, ki je že ustavil razvoj letošnjega dirkalnika, a se je Kimi kljub vsemu pripeljal na stopničke. Njegov najhitrejši čas je bil kar za 1, 3 sekunde boljši od Badoerjevega.
V Valencii so pri Williamsu objavili, da prihodnje leto ne bodo več dirkali s Toyotinimi motorji. Zelo verjetno bodo za motornega partnerja oznanili Coswortha, Japonci pa – cilj pred sezono je bil jasen, zmaga. Za zdaj zelo slabo kaže, da jo bodo osvojili še letos. Končano razmerje z Williamsom morda pomeni odhod iz F1?
Velika nagrada Evrope – Valencia
Rezultati dirke
1. R. Barrichello (Brawn-Mercedes) 1.35:51, 289 (193, 344 km/h), 57 krogov, 308, 883 km
2. Hamilton (McLaren-Mercedes) + 2, 358
3. K. Räikkönen (Ferrari) + 15, 994
4. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) + 20, 032
5. N. Rosberg (Williams-Toyota) + 20, 870
6. F. Alonso (Renault) + 27, 744
7. J. Button (Brawn-Mercedes) + 34, 913
8. R. Kubica (BMW) + 36, 667
9. M. Webber (RBR-Renault) + 44, 910
10. A. Sutil (Force India-Mercedes) + 47, 935
11. N. Heidfeld (BMW) + 48, 822
12. G. Fisichella (Force India-Mercedes) + 63, 614
13. J. Trulli (Toyota) + 64, 527
14. T. Glock (Toyota) + 86, 519
15. R. Grosjean (Renault) + 91, 774
16. J. Alguersuari (STR-Ferrari) + 1 krog
17. L. Badoer (Ferrari) + 1 krog
18. K. Nakajima (Williams-Toyota)*
* Ni končal dirke, a je uvrščen.
Najhitrejši krog
T. Glock (Toyota) 1:38, 683 (197, 687 km/h)
Odstopi
S. Buemi (STR-Ferrari) – počen zavorni kolut, S. Vettel (RBR-Renault) – motor
Kvalifikacije
1. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) 1:39, 498
2. H. Kovalainen (McLaren-Mercedes) 1:39, 532
3. R. Barrichello (Brawn-Mercedes) 1:39, 563
4. S. Vettel (RBR-Renault) 1:39, 789
5. J. Button (Brawn-Mercedes) 1:39, 821
Vrstni red voznikov
1. Button 72, 2. Barrichello 54, 3. Webber 51, 5, 4. Vettel 47, 5. Rosberg 29, 5, 6. Hamilton 27, 7. Räikkönen 24, 8. Trulli 22, 5, 9. Massa 22, 10. Glock 16 …
Vrstni red moštev
1. Brawn-Mercedes 126, 2. RBR-Renault 98, 5, 3. Ferrari 46, 4. McLaren-Mercedes 41, 5. Toyota 38, 5, 6. Williams 29, 5, 7. Renault 16, 8. BMW 9, 9. STR-Ferrari 5
Mitja Reven, foto: Moštva