Formula 1: VN Španije

Medtem ko imajo v Nemčiji le še eno dirko F1, so Španci poleg klasične dirke v Barceloni izposlovali še mestno v Valencii. Ni kaj, alonsomanija in več kot 140 tisoč gledalcev na nabito polnih tribunah Catalunye sta dovolj dobra razloga, da Ecclestone pobere, kar je v novi ‘velesili’ F1 mogoče pobrati.

23. 5. 2007

Nemčija je v dobi Michaela Schumacherja ‘formulaško’ cvetela. Posledično so cveteli tudi posli z dirkališči (Nürburgring, Hockenheimring) in s pokrovitelji (tobačni, telekomunikacijski, oljarski, pivovarski …), pa tudi gledalcev ni bilo treba prepričevati, naj napolnijo tribune. Ecclestone in F1 sta pobrala finančna sredstva, šport pa je v Nemčiji po odhodu Schumacherja (pravzaprav že nekaj prej) zapadel v krizo.

Vročica F1 se je preselila v Španijo (s Hamiltonovimi uspehi tudi v Veliko Britanijo), kjer je nabita Barcelona dovolj velik dokaz, da Španci potrebujejo drugo dirko. Tudi v motociklizmu jih imajo več, VN Evrope v Valencii pa bo Ecclestonu pomagala ‘pokasirati’ denarni potencial, ki ga ima ta trg. Posel v Valencii se zdi dober.

Mesto ima zaradi turizma ogromno hotelov, kar pomeni, da jih za F1 ne bo treba zgraditi. Ker bo dirka mestna, ne bo treba graditi steze, pa čeprav marsikdo ve, da je v bližini pravo dirkališče, kjer potekajo dirke MotoGP in testiranja F1. Jasno je tudi, zakaj so Španci sami pristali na drugo dirko: ta evropska država je ena najbolj turističnih na svetu, zato dodaten turistični magnet nikakor ne škodi.

Naj vas ne preseneti, da bo v Valencii ulična dirka, čeprav je prava steza blizu. F1 je zapeljala v trend uličnih dirk (tudi s Singapurjem, kjer bo nočna dirka! ), ki kraljico avtomobilizma pripeljejo bližje gledalcem, čeprav jim ponavadi ne pripravijo boljših dirk (manj je prehitevanj). Trend uličnih dirk se je v Evropo preselil iz ameriškega dirkanja, ki s serijo CART gosti dirke v kar nekaj mestih.

Da si mesta želijo F1, so pokazali zadnji ‘road-showi’ moštev (glavni med njimi je bil Renault) v Rotterdamu, Londonu, Valencii (za predstavitev ekipe naj bi tu McLaren zapravil kar milijon dolarjev) in drugod, ki so jih obiskali številni gledalci. Tem je zanimiveje potovati v mesta kot pa recimo v betonsko džunglo sredi ničesar, na primer v francoski Magny Cours. Težko bi bolj oddaljili F1 od množice. Morda le z dirko na Aljaski …Z obiskom Magny Coursa so povezani visoki stroški, v Valencio pa lahko potujete tudi kar tako in si spotoma pogledate še dirko.

Imeti ulično dirko je lahko tudi precej cenejši projekt, kot graditi ogromne objekte, kakršni so v Maleziji in Bahrajnu, kjer se bodo investicije zelo težko povrnile. Mesta izkoriš­čajo obstoječo infrastrukturo (Melbourne, Monako) in manj vlagajo v opremo. Mestne dirke so lahko včasih, čeprav ni prehitevanj, tudi bolj zanimive, saj je polno nepredvidljivih odločilnih trenutkov.

Na predelani stezi v Barceloni se je vsa akcija za zmago zgodila v prvem ovinku, kjer sta trčila Massa in Alonso. Španec je po startu prevzel pobudo, šel v napad, Brazilec pa pri branjenju najboljšega startnega položaja ni izbiral sredstev. Kot da bi pobral vse Schumacherjeve trike …

V prvenstvu pa je na prvem mestu kar Hamilton. Še četrtič letos je stal na stopničkah in postal najmlajši dirkač v zgodovini na prvem mestu lestvice. Kapo dol. Barca je letos postregla s presenetljivo veliko odstopi. V mesecu odmora, ki je bil pred dirko, so najbolj napredovali pri Red Bullu (še vedno jih pestijo tehnične težave), popravljajo se tudi pri Toyoti in Renaultu (Fisichello je na koncu ugnal Sato in Aguriju privozil prve točke v zgodovini! ), ki so imeli tokrat, kot BMW, pri postankih številne težave.

Rezultati dirke:

1. F. Massa (Ferrari) 1.31:36, 230 (198, 102 km/h), 65 krogov, 302, 449 km

2. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) + 6, 790

3. F. Alonso (McLaren-Mercedes) + 17, 456

4. R. Kubica (BMW) + 31, 615

5. D. Coulthard (RBR-Renault) + 58, 331

6. N. Rosberg (WilliamsF1-Toyota) + 59, 538

7. H. Kovalainen (Renault) + 62, 128

8. T. Sato (SAF1-Honda) + 1 krog

9. G. Fisichella (Renault) + 1 krog

10. R. Barrichello (Honda) + 1 krog

11. A. Davidson (SAF1-Honda) + 1 krog

12. J. Button (Honda) + 1 krog

13. A. Sutil (Spyker-Ferrari) + 2 kroga

14. C. Albers (Spyker-Ferrari) + 2 kroga

Najhitrejši krog:

F. Massa (Ferrari) 1:22, 680 (202, 685 km/h)

Odstopi:

N. Heidfeld (BMW) – menjalnik, R. Schumacher (Toyota) – okvara,

V. Liuzzi (STR-Ferrari) – hidravlika, K. Räikkönen (Ferrari) – elektrika,

S. Speed (STR-Ferrari) – guma, J. Trulli (Toyota) – pritisk goriva, M. Webber (RBR-Renault) – hidravlika, A. Wurz (WilliamsF1-Toyota) - nesreča

Kvalifikacije:

1. F. Massa (Ferrari) 1:21, 421

2. F. Alonso (McLaren-Mercedes) 1:21, 451

3. K. Räikkönen (Ferrari) 1:21, 723

4. L. Hamilton (McLaren-Mercedes) 1:21, 785

5. R. Kubica (BMW) 1:22, 253

Vrstni red voznikov:

1. Hamilton 30, 2. Alonso 28, 3. Massa 27, 4. Räikkönen 22, 5. Heidfeld 15, 6. Kubica 8, 7. Fisichella 8, 8. Rosberg 5, 9. Coulthard 4, 10. Trulli 4 …

Vrstni red moštev:

1. McLaren-Mercedes 58, 2. Ferrari 49, 3. BMW 23, 4. Renault 11,

5. WilliamsF1-Toyota 5, 6. Toyota 5, 7. RBR-Renault 4, SAF-Honda 1

Mitja Reven, foto:? Bor Dobrin/Image-One, moštva

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri