Michael Shumacher se vrača v F1. Mu bo žal?

Odgovora ne pozna nihče, ali je Schumacher dovolj dober za moderno formulo ena, pa bo pokazal čas.

Schumacherjeva vrnitev v karavano F1 po triletni odsotnosti je za šport izjemna novica, saj ni serije, ki si v svojih vrstah ne bi želela sedemkratnega najboljšega na svetu. Preseneča, da je Micheal z Mercedesom podpisal kar triletno pogodbo.

Že zdaj je z 41 leti pravzaprav starček, če pa bo odpeljal še dve sezoni, to pomeni, da bo leta 2012 stal v startni vrsti kot 43-letni dirkač. Danes v F1 vstopajo dvajsetletniki …

V F1 ga je nazaj zvabil stari znanec Ross Brawn. Tehnični direktor Mercedesove ekipe je z Nemcem osvajal naslove v Benettonu in Ferrariju, poleg žeje po vnovičnem dirkanju pa je bilo povabilo Britanca eden ključnih elementov za Schumacherjevo vrnitev.

Za nekaj dirk se je hotel vrniti že lani, a so mu zdravniki zaradi poškodbe vratu, ki jo je staknil pri padcu z motociklom lani, vrnitev preprečili. Morda je imel Schumacher pri tem nekaj sreče, saj se njegovi zamenjavi Fisichella in Badoer v rdečem dirkalniku nista prav nič proslavila.

Schumacher se v F1 vrača z Mercedesom, ki je kupil ekipo aktualnih prvakov Brawn GP. Stuttgartska zvezda ima na papirju vse možnosti, da aktivno sodeluje pri branjenju lanskih naslovov, čeprav brez enice na dirkalniku, ki jo je k McLarnu odnesel prestop Jensona Buttona.

Novosti bo za Schumacherja pri Mercedes-Benzu kar nekaj: tako star še ni dirkal v F1, tako veliko mlajših tekmecev, med njimi tudi prvakov, še ni imel, dirkal bo proti ekipi, ki ji je namenil največji delež kariere in življenjske energije (Ferrari), Mercedes, h kateremu prihaja, pa je že izdelana ekipa prvakov, in ne moštvo, ki bi ga bilo treba izoblikovati, kot je počel v sodelovanju z drugimi (sprva Briatore/Brawn/Symonds, nato Brawn/Todt/Byrne) pri Benettonu in Ferrariju.

V svoji karieri dirkača F1 Schumacher še ni imel tako močnega moštvenega kolega, kot je Nico Rosberg, s katerim bosta imela po besedah Mercedes-Benza enakovredne pogoje. Schumi naj torej ne bi imel status prvega dirkača v ekipi, kar je v Nemčevi karieri prej izjema kot pravilo.

Saj se spomnimo oprod Herberta, Verstappna, Barrichella, Irvina in drugih. Novico, da se vrača mednje, so Schumacherjevi tekmeci sprejeli z odobravanjem. Le kako bi izbrali drugačno taktiko, saj je znano, da se Michael vrača po triletnem postu motiviran kot v najboljših časih.

F1 je po koncu sezone 2006 z izjemno predstavo na VN Brazilije zapustil, ker je bil po 16 sezonah naveličan športa, zdaj pa je očitno ugotovil, da F1 preveč pogreša. Včasih se je po koncu sezone načrtno izogibal testiranju dirkalnika vse do januarja, zdajšnji post pa je namesto dva meseca trajal več kot tri leta.

Schumacherjeva vrnitev je enako presenetljiva kot njegovo slovo od Ferrarija. S Ferrarijem je dosegel kar pet naslovov svetovnega prvaka med posamezniki, rekordno plačo je dobival tudi kot svetovalec rdečih, ki so na političnem parketu Mednarodne avtomobilistične zveze poskušali doseči, da bi imel Ferrari letos tri dirkalnike.

»V tretjem bi sedel Schumacher, « je razkril di Montezemolo, ki priznava, da Ferrari Schumacherju vrnitve ni mogel omogočiti.

Naj spomnimo, da ima pogodbo z rdečimi tudi Kimi Räikkönen. Finec je moral sedež prepustiti Fernandu Alonsu in se je ob pomanjkanju dobrih dirkalnikov raje umaknil v reli za svetovno prvenstvo. Schumacherjeva vrnitev pomeni, da se lahko z njim merijo tudi mladi talenti, kot sta Vettel in Hamilton.

Michael prinaša tudi nove navijače kraljice avtomobilizma, saj se vračajo stari, šport pa postaja zanimiv tudi za nove oči in ušesa. Z Michaelom veliko pridobiva tudi Mercedes-Benz, ki ima s Schumijem v teh za avtomobilsko industrijo težkih časih dobrega marketinškega asa v rokavu.

Vračali so se tudi drugi …

Michael Schumacher ni prvi prvak, ki v kraljici avtomobilizma po upokojitvi ali začasnem odhodu ponovno poskuša svojo srečo. Da je vrnitev lahko zelo uspešna, dokazuje Niki Lauda, ki je po dveh naslovih leta 1979 odšel v pokoj, a se je vrnil že po dveh sezonah ter v letu 1984 z McLarnom postal prvak, upokojil pa se je leto zatem.

V letu 1992 je pavziral veliki Alain Prost. Francoz se je leta 1993 vrnil zmagoslavno – z Williamsom je osvojil naslov prvaka.

Med neslavne vrnitve v F1 lahko uvrstimo druga poskusa Nigela Mansella in Jacquesa Villeneuva. Mansell je dve leti po upokojitvi, ki jo je začinil z osvojitvijo naslova leta 1992, v Williamsu odpeljal štiri dirke in eno celo zmagal, a boleče leto je sledilo v sezoni 1995, ko ga pri McLarnu sprva zaradi preobilne postave niso mogli namestiti v dirkal­nik (zaradi tega ni nastopil na VN Brazilije in Argentine), potem pa je po dveh katastrofalnih dirkah preprosto odnehal.

Villeneuve je naslov osvojil že v svoji drugi sezoni v F1 (leta 1997 z Williamsom), nato po koncu sezone 2003 zapustil kraljico avtomobilizma, a se je vrnil v manj kot letu dni, ko je za tri dirke gostoval pri Renaultu in se po dveh letih v Sauberju še drugič umaknil.

Med dirkači, ki so se po upokojitvi vračali v F1, so med drugimi tudi Jose Froilan Gonzalez (pavziral je dve leti), Mike Hailwood (pavziral je štiri leta), Dan Gurney (pavziral manj kot eno sezono) in Alan Jones (dve upokojitvi).

Lauda, Mansell in Prost so redki povratniki, ki jim je v F1 uspelo zmagovati tudi v drugem obdobju.

Odločitve za pavziranje so od dirkača do dirkača različne. Laudi se je F1 leta 1979 zdela prenevarna, ni se mu več ljubilo dirkati v krogu. Prost na drugi strani, kot letos Räikkönen, po izključitvi iz Ferrarija (rdeči so ga vrgli iz ekipe, ker je formo dirkalnika primerjal s tovornjakom) ni našel dobrega kokpita, zato je počakal leto dni, da je imel Frank Williams prost dirkalnik.

Tako kot razlogi za upokojitev so različni tudi razlogi za vrnitev nekaterih dirkačev. Schumacher se denimo vrača zaradi motivacije, Manslla je leta 1994 kot prvaka serije IndyCar zaradi povečevanja priljubljenosti F1 v ZDA želel Bernie Ecclestone.

Starostniki

Zadnji dirkač, ki jih je imel ob svojem nastopu na F1 dirki več kot štirideset, je bil Nigel Mansell. Brkati Britanec je na VN Španije leta 1995 štel 41 pomladi, devet mesecev in šest dni. Da bo Schumacher podrl ta ‘rekord’, bo moral dirkati do konca letošnjega septembra.

Skoraj zagotovo pa Michael ne bo postal najstarejši dirkač vseh časov, ki je kdaj nastopil na dirki F1. Da bi dosegel 55 let, devet mesecev in 19 dni, kolikor jih je na VN Monaka leta 1955 štel Louis Chiron, bi moral Michael dirkati še približno 15 let.

Podobna ­(ne)verjetnost je tudi pri razliki med najmlajšim in najstarejšim dirkačem v startni vrsti: leta 1952 sta bila na startu VN Francije najmlajši Peter Collins z 20 leti in osmimi meseci ter najstarejši Philippe Etancelin, star 55 let, šest mesecev in osem dni.

Še so rekordi

Ob vseh rekordih, ki jih ima Michael Schumacher, se zdi, da mu v kraljici avtomobilizma ne ostane prav veliko neosvojljivega. Pa ni povsem tako. Vsaka njegova nova zmaga, vsak osvojeni najboljši startni položaj, vsak njegov kilometer v vodstvu, vsak njegov najhitrejši krog na dirki, vsaka njegova točka bodo pomenili nov rekord . .

Če ne bo presenečenj, se bo Michael v zgodovino zapisal tudi kot dirkač z največjo časovno razdaljo med prvim in zadnjim nastopom. Trenutno je v tej ‘dirki’ na šestem mestu, za Brabhamom, Patresejem, Badoerjem, Barrichellom in Grahamom Hillom, čigar kariera je trajala od VN Monaka leta 1958 do VN Brazilije leta 1975. Hill je zadnjo dirko odpeljal 16 let, osem mesecev in osem dni za svojo prvo.

Schumacherju ne bo treba dolgo čakati, da bo postal dirkač z najdaljšim stažem v F1, saj se bo dirka v Bahrajnu začela 18 let, šest mesecev in 17 dni po VN Belgije 1991, ki je bila Michaelova prva dirka v F1.

Pet najlojalnejših

181 dirk – Schumacher in Ferrari

150 dirk – Coulthard in McLaren

133 dirk – Häkkinen in McLaren

133 dirk – Laffite in Ligier

109 dirk – Prost in McLaren

Mitja Reven, foto: Moštva

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja