Te tehnologije bodo morali imeti že čez dobri dve leti vsi novi avtomobili

Nekatere izmed njih so večinoma serijsko na voljo že sedaj, spet drugih - tudi najbolj pomembnih - pa na trgu praktično še ni.

Te tehnologije bodo morali imeti že čez dobri dve leti vsi novi avtomobili (foto: Renault) Renault
8. 11. 2019

Evropske ceste bodo, kot kaže, kmalu postale še nekoliko bolj varne. Čeprav se število žrtev na evropski cestah vztrajno zmanjšuje, je do uresničitve Vizije nič, ki predvideva popolno varnost na cestah, oziroma ceste brez smrtnih žrtev, vseeno dolga pot, na kateri bo svoj pečat pustila tudi politika. Evropski parlament je namreč danes sprejel dogovor o novem paketu tehnologij, ki bodo morale postati del obvezne opreme vseh osebnih vozil v relativno kratkem času.

Nova uredba bo nadomestila deset let star zakon, ki je med drugim prinesel obvezno uporabo dnevnih luči, in bo prva, ki se bo dotaknila ne le varnosti avtomobilistov oziroma voznikov motornih vozil, pač pa tudi varnosti šibkejših udeležencev v cestnem prometu – kolesarjev in pešcev. Temu primerno bogat bo tudi nabor dodatnih varnostnih tehnologij, ki jih bodo proizvajalci začeti vgrajevati v avtomobile. Vsa motorna vozila bodo morala namreč imeti vgrajenih kar osem dodatnih tehnologij. Poleg tega bodo še dodatni varnostni sistemi rezervirani izključno za osebne avtomobile in lahke dostavnike.

V skladu z novimi pravili bodo morala biti vsa motorna vozila (vključno s tovornjaki, avtobusi, dostavnimi vozili in športnimi terenskimi vozili) opremljena z naslednjimi zaščitnimi elementi:

  • inteligentnim sistemom za uravnavanje hitrosti;
  • pripomočkom za namestitev blokirne naprave v primeru uživanja alkohola;
  • sistemi za opozarjanje na zaspanost in pomanjkanje pozornosti voznika;
  • naprednimi sistemi za opozarjanje na nepozornost voznika;
  • signalom za zaustavitev v sili;
  • sistemi za zaznavanje vzvratne vožnje;
  • zapisovalnikom podatkov o dogodkih;
  • točnim nadzorom tlaka v pnevmatikah.

Za avtomobile in dostavna vozila bodo obvezni še dodatni varnostni ukrepi, med drugim:

  • napredni sistem za zaviranje v sili;
  • sistemi za ohranjanje voznega pasu v sili;
  • večja cona za zaščito pred udarci z glavo, ki bi v primeru trka lahko ublažila poškodbe ranljivih uporabnikov cest, kot so pešci in kolesarji.

Večina omenjenih tehnologij je v sodobnih avtomobilih, tudi tistih nižjega ranga, že na voljo, spet druge so, če že, na voljo za doplačilo. Za primer, katere tehnologije so že na voljo v serijskih avtomobilih zato vzemimo svežega Renault Clia, ki je na naše ceste zapeljal pred vsega nekaj tedni in bo zagotovo tako kot predhodne generacije postal eden najbolje prodajanih avtomobilov na trgu.

Direktivo še preučujejo

Sodeč po Cliu imajo povprečni sodobni avtomobili več kot polovico zahtevanih tehnologij, ne pa tudi vseh. Tako recimo na konkretnem primeru ni moč dobiti sistema za preprečitev zagona vozila v primeru, da je voznik pod vplivom alkohola, prav tako pa avtomobil v nobenem primeru ni opremljen s sistemom za opozarjanje na nezbranost ali utrujenost voznika. Na voljo ni niti sistem za zapisovanje podatkov o vožnji, ki bi recimo pomagal razrešiti nejasnosti v primeru nesreč.

Uvedba novih obveznih tehnologij bo najverjetneje pomenila tudi vsaj delno podražitev novih vozil, saj trenutno nekateri modeli v osnovnih konfiguracijah niti na seznamu dodatne opreme ne ponujajo sicer že obstoječih varnostnih rešitev in tehnologij. “Renault bo podrobno in pozorno preučil novo direktivo, je pa trenutno še prezgodaj, da bi lahko odgovorili, kaj bomo glede tega storili,“ so nam v dodatnem pojasnilu sporočili s sedeža francoskega podjetja. A Renault ni edini, ki še ni pripravljen na novo uredbo; ravno nasprotno, le stežka boste našli avtomobil, ki recimo ne dovoljuje vožnje v opitem stanju, pa čeprav se je tovrstna tehnologija pojavila že pred več kot dvajsetimi leti (a med vozniki ni bila sprejeta najbolje) in število smrtnih žrtev na naših cestah zmanjšala do 20 odstotkov.

Novi ukrepi bodo zagotovo pripomogli k še hitrejšemu zmanjševanju smrtnih žrtev in hudih poškodb na evropskih cestah, a postopoma z obnavljanjem voznega parka. Nenazadnje je treba omeniti, da je slovenski vozni park v povprečju star dobrih deset let, kar pomeni, da bo preteklo še precej časa, preden bodo omenjene tehnologije dejansko dosegljive vsem voznikom.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri