Okoliščine letošnji izvedbi SEME, največjega tunerskega sejma na svetu, niso bile najbolj naklonjene. Pod vtisom mednarodne finančne krize in ob 'konkurenci' ameriških predsedniških volitev so prireditelji trepetali za naklonjenost obiskovalcev, obenem pa smelo napovedovali nove panožne presežnike.
Obiskovalcem se je podobno kot lani uspelo predstaviti več kot 2000 razstavljavcev, ki so se v štirih sejemskih dneh bojevali za svoj košček skoraj 40 milijard dolarjev vredne 'predelovalne' pogače. Čeprav je sejem zaprtega tipa, se v Las Vegas vsako leto iz več kot sto držav vijejo nepregledne množice ljudi, ki svoj poslovni interes gradijo na delovanju v tuning panogi.
Na volilni torek, ko so se poleg volišč odprla tudi vrata Convention Centra, sprva ni kazalo, da bi se SEM-ine želje lahko uresničile. Gneča je bila bolj kot na sejmu prisotna na voliščih, a so se razmere umirile, brž ko je večina opravila svojo državljansko dolžnost. Večje breme je bila za prireditelje finančna kriza, ki je svet udarila že septembra, v realnem sektorju pa se je na seznamu žrtev poleg gradbenikov najprej znašla prav avtomobilska panoga, kjer so nezaupljive banke z dražjim financiranjem precej omejile kreditiranje strank.
Avtomobilizem še vedno tolmači predelave kot luksuz, ta pa se v negotovih časih hitro znajde v nemilosti tipičnega potrošnika. Konceptualno SEMA sicer ostaja nespremenjena, poleg bleščeče pločevine, gole kože in številnih dodatkov podprta še z vozniškimi prikazi, tehnično-izobraževalnimi seminarji in razvojnostjo (recimo štipendiranjem tunerskih 'nabornikov'), ki skupaj kažejo v prihodnjo usmeritev tuning panoge, a pozornemu obiskovalcu vseeno niso ušli nekateri 'varčevalni indici', kot so denimo manjše število potratnih (pol)tovornjakov (zato pa z zmogljivostmi ne skoparijo kleni staroselci te avtomobilske 'vrste') in ugodni tovarniški paketi za priljubljene modele.
Chevrolet je za svojega Camara tako pripravil dodelavo zunanjosti, ki lastnika s platišči vred olajša za približno 3.000 dolarjev. Finančni krizi na ljubo ali morda zgolj zaradi naraščajoče konkurence? Kakorkoli že, kakšnega velikega pomanjkanja (moči, prestiža, norih idej, kreativnosti, raznolikosti) seveda ni bilo opaziti. Kako bi tudi bilo, če pa so prireditelji in razstavljavci na vsakem koraku skrbeli za potrošne 'nagone' prisotne klientele, kot bi s tem želeli dajati zgled drugim panogam, naj stavijo na potrošno vedenje ljudi, ki ne zavira proizvodne dejavnosti podjetij.
Med najemniki razstavnega prostora je bilo zaslediti večino podjetij, ki v tem poslu kaj pomenijo in imajo tržni interes (tudi) onkraj luže. Med Evropejci smo videli, če naštejemo le nekatere, skoraj butične izdelke nemških Carlssona, Hartgeja, Brabusa, Techarta, AC Schnitzerja in Hamanna, ki so za bralce tuning strani Avto magazina že stari znanci, ter konceptne rešitve, kakršna je recimo agresiven Volkswagnov Passat CC Performance Concept.
Mimoidoči so ob pogledu nanj množično apelirali na vodstvo Ljudskih vozil, naj takšne rešitve mirno vpeljejo v njihovo ponudbeno paleto.
V krempljih 'predelovalne mode' so se letos sicer znašli predvsem modeli, ki se trenutnim razmeram navkljub na svojih ciljnih tržiščih prodajajo kot vroče žemljice. In teh ni malo. Na prvem mestu velja omeniti domačine, Chevroletovega Camara, ki je bil izbran za uradno vozilo letošnje SEME, in njegova konkurenta, Dodgeevega Challengerja, Fordovega Mustanga in 'zimzeleno' Corvette.
Camaro je resda nastopil s štirimi dovršenimi konceptnimi interpretacijami, a se mu je Challenger postavil po robu s skoraj nepregledno množico predelav, med katerimi lahko brez slabe vesti izpostavimo Moparjevo, ki je že lani, takrat še v staro različico, vgradil več kot 1.000 'konjev' zmogljivo drobovje, in tovarniški koncept SRT10 z Viperjevim desetvaljnikom.
Iz dežele vzhajajočega sonca so bili med najbolj željno pričakovanimi prvi 'nafrizirani' primerki Nissanovega GT-R-a, naslednika legendarnega Skylinea, in Mitsubishijeve štirivratne desete evolucije. Da imajo Američani GT-R-a v čislih, priča tudi dejstvo, da je eno izmed sejemskih nagrad, tisto za oblikovno odličnost, pobral primerek Nissanovega superšportnika, ki ga je dodelalo podjetje Zele International. Ta že v serijski izvedbi naganja strah v kosti največjim konkurentom, predvsem Porschejevemu Turbu, ki je bil med bolj priljubljenimi tuning objekti že lani.
Podjetja, kot so Seibon, Mine's, H&R, Mobil 1 in drugi, so poleg izdelave delov iz lahkih ogljikovih vlaken, lažjih platišč in spremenjenega podvozja ter izpušnega sistema za GT-R-a že pokazali prve dodelane krmilne enote, s pomočjo katerih turbopuhali v šestvaljniku lažje zadihata in iztisneta skoraj 600 'konjev'.
Zanimiv pristop je za svojega najmanjšega SUV-a uporabil Mercedes-Benz, ki je tunerjem kot objekt ustvarjanja ponudil model GLK. Le štiri izbrane 'umetnine' so na koncu romale v Las Vegas, srečne roke pa so imeli pri ameriških podjetjih Renntech (ki išče oblikovne vzporednice legendarnih dirkalnikov za zloglasni Pikes Peak), Boulevard Customs Legendary in Motor Cars ter pri najbolj znanem evropskem tunerju, Mercedes-Benzovem Brabusu (Widestar).
Japonski Lexus je letošnji sejem počastil z osmimi projekti, štirimi na osnovi svežega športnika IS-F, ki je tekmec v Evropi že uveljavljenima BMW-jevemu M3 in Mercedes Benzovemu C63 AMG. Slednja bosta morala pogledati globoko v škatlo trikov, če bosta želela konkurirati ponudbi tunerja Artisan, ki je Lexusovemu sicer atmosferskemu osemvaljniku privoščil dve turbopuhali, s pomočjo katerih naj bi ta motor razvil več kot 600 'konjev', kar trenutno zaostaja le za Brabusovim Bullitom (s 730 'konji').
Zanimivo konceptno vozilo (HFP) je na noge (beri: kolesa) postavila tudi Honda, ki je na osnovi limuzinskega Civica prikazala učinkovitost naprednih aerodinamičnih rešitev in uporabe lahkih materialov.
Med prestižnimi znamkami nismo pogrešali tudi Ferrarija (predvsem F430), Lamborghinija (Gallardo in Murcielago), Astona Martina (DB9), Bentleyja (Continental), Spykerja, (C8 Laviolette), Porscheja (997, Cayenne) in proizvajalcev podobnega kalibra (veliko smo jih videli na razstavnih prostorih gumarjev, na katerih smo pogrešali Michelinovo 'falango' preteklih let), ki pa tokrat zaradi ameriške prednosti 'domačega terena' niso poželi največjega aplavza. Ta je bil v veliki meri razumljivo namenjen ekstremnim predelavam in dodatkom domačih tunerjev in njihovih japonskih tekmecev.
Proizvajalec platišč Lexani je javnost znova šokiral z več kot meter visokimi 42-palčnimi platišči, ki bi jih lahko obuli kvečjemu kakšnemu predelanemu Hummerju, a še to le v teoriji, saj trenutno ni proizvajalca, ki bi izdelal gume ustreznih mer. Teh je bilo malo tudi pri Lexanijevem 32-palčnem platišču, za katero je Yokohama izdelala le 200 gum. Ker ima ekskluzivnost svojo ceno, je proizvajalec za komplet teh redkih 'velikanov' postavil temu (ne)primerno ceno: 200.000 dolarjev.
Za petičnejše so na voljo platišča, obdana z diamanti, njihova cena pa se giblje okoli dolarskega milijona.
Gumar Kumho si je letošnjo SEMO izbral za prvenec v razredu superšportnikov zelo nizkih gum, kamor vstopa z velikostjo 385/15-ZR22. A to ni nič posebnega glede na dejstvo, da nas največji tunerski sejem vsako leto razvaja s skrajnostmi v vseh pogledih. Vzemimo le predelavo legendarne Chevelle iz sedemdesetih, kjer motor s pomočjo turbopuhal pridela 1.200 'konjev'. Ogromno, še zlasti ker gre za dizelski agregat, ki kljub dvema tonama težkemu avtomobilu zmore porabiti le okoli 7, 5 litra nafte na 100 prevoženih kilometrov.
Podobno konjenico pod svojim pokrovom skriva krepko predelani Mitsubishijev Evolution, ki v dobrih osmih sekundah nabere več kot 270 km/h.
Naslednji 'skrajnež' je superšportni Mosler. Nelson Racing ga navije na nepojmljivih 1.800 'konjev', ob tem pa obljublja, pazite, povsem normalno cestno uporabo! Ko Bugattijev Veyron obmolkne, bi lahko dejali …
Bizarnost SEME se kaže tudi v uresničenih idejah (za povprečnega zemljana) najbolj skrite domišljije: od neverjetnih barvnih kombinacij in motivov na vozilih do mnoštva interpretacij priljubljenega 'hot-roda' iz tridesetih let 20. stoletja, od sestavnih motornih delov, razstavljenih (in cenjenih) kot nakit, do (večinsko mnenje) povsem ponesrečenih izvedb, kakršna je recimo (nekdanja) BMW-jeva Šestica na eni izmed fotografij … Ob teh pojavah se celo čistokrvni sodobni dirkalniki in tisti izpred nekaj desetletij, ki so bili na sejmu tudi zastopani, zdijo precej dolgočasni.
Raznovrstnosti tradicionalnega lasvegaškega sejma navkljub varstvu okolja pretirana skrb ni bila posvečena. Nekaj osamelcev na etanol, ki se vse bolj izkazuje za zdravju ne najprijaznejše gorivo, (pred)sejemski natečaj za izboljšave, prijazne do okolja, in podobne aktivnosti so bile krepko v senci preostalega dogajanja. Kar smo v resnici tudi pričakovali, saj ni okoljska tematika tista, ki Las Vegasu že več kot 40 let daje poseben avtomobilistični čar, ampak surova moč, lepa dekleta in ekstremne predelave, ki se (za zdaj) ne ozirajo na trenutne gospodarske razmere, čeprav prihodnji obeti niso najbolj rožnati.
A uspešni prireditelji se ne dajo motiti in optimistično zrejo naprej: »S polnim plinom v prihodnost! «
Matej Grošelj, foto SEMA
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja