Zgodovina: SsangYong: Zgodba dvojnega zmaja

Tihi specialist za športne in prave terence, ki bi skoraj postal ena izmed številnih žrtev gospodarske krize leta 2008.

Zgodovina: SsangYong: Zgodba dvojnega zmaja (foto: SsangYong, arhiv AM) SsangYong, arhiv AM
29. 11. 2018

Avtomobilska industrija je v Aziji v glavnem skoncentrirana v štirih državah, na Kitajskem, v Indiji, na Japonskem in v Južni Koreji, pri čemer največ vozil v Evropo prihaja iz zadnjih dveh držav. A če ima Japonska kar nekaj avtomobilskih znamk, korejske barve zastopata le dve, Hyundai in Kia. No, vsaj tako se zdi. Nekoliko bolj podučeni se bodo namreč spomnili strokovnjaka za terenska vozila, SsangYong. In glede na to, da gre za znamko, ki je zelo povezana z Mercedes-Benzom, bi bilo greh, če bi jo pozabili.

Znamka SsangYong nedvomno velja za eno najmlajših na trgu, saj njeni začetki segajo (šele) v leto 1954. A takrat še ni bilo niti sledu o imenu SsangYong ali 'Dvojni zmaj,' kot bi lahko prevedli ime znamke. V mestu Pyeongtaek je namreč nastalo podjetje podjetje Ha Dong Hwan Motor, pravzaprav delavnica, v kateri so začeli izdelovati licenčne avtobuse, tovornjake in druga težka vozila, vse z namenom izvoza. Korejske razmere namreč niso bile naklonjene proizvodnji vozil za osebno rabo, zato se tega niso lotevali.

Terenska vozila rdeča nit

Usmeritev podjetja je bila, kot kaže, prava, saj se je proizvodnja ves čas povečevala, kakor se je povečevalo tudi povpraševanje po njihovih vozilih. V proizvodnjo so tako prišli terenski avtomobili znamke Jeep – šlo je seveda za licenčno izdelavo – vse to pa se je dogajalo okoli leta 1963, ko se je podjetje začelo širiti in se tako povezalo z novoustanovljeno znamko Dongbang Motor Company. Skupno podjetje je tako dobilo novo ime Ha Dong-hwan Motor Company.

Partnerstvo z Jeepom pa ni bilo edino, ki si ga je podjetje pridobilo že v zgodnjih letih. Še pred tem se je namreč povezalo s podjetjem Shinjin Motor Company, pozneje, leta 1974, pa tudi z ameriško znamko AMC oziroma (nekdanjim) podjetjem American Motor Company. A prav vozila znamke Jeep so bila tista, ki so znamki dala največ zagona. Proizvodnja je tako zajemala vozila s trdo in mehko streho, pozneje pa tudi vozila v obliki taksijev, snežnih plugov. Ne nazadnje je za potrebe domačih oboroženih sil vozila pri podjetju Ha Dong-hwan naročala tudi Južna Koreja.

Kot vsako uspešno podjetje v svojem sektorju pa je tudi Ha Dong-hwan, takrat že z novim imenom Dong-A Motor, začelo privabljati pozornost tamkajšnjega gospodarstva. Za koncern se je tako začel zanimati južnokorejski poslovnež Kim Sung Kon, lastnik konglomerata podjetij, združenih pod imenom SsangYong. Pod tem imenom so od leta 1939 nastajali najrazličnejši izdelki, od mila za telo do cementa.

Novi lastnik in velikanski korak naprej

SsangYong je znamko Dong-A Motor kupil leta 1986 in takoj začel njeno preobrazbo. Iz proizvajalca licenčnih terenskih vozil je namreč želel narediti avtomobilsko znamko z lastnim portfeljem modelov. V ta namen se je obrnil na pomoč k manjšemu britanskemu proizvajalcu športnih avtomobilov Panther-Westwinds, kar pa ni obrodilo sadov. Kon je namreč želel po zgledu licenčnih vozil proizvajati štirikolesno gnane štirisedežne avtomobile, medtem ko so mu pri Pantherju predstavili koncept športnega dvoseda.

Prvi avtomobil, za katerega bi lahko dejali, da ga je znamka SsangYong proizvajala kot svojega – pravzaprav takrat še pod starim imenom – je bil Korando. Ta je v portfelju Dong-A Motor 'pristal' leta 1984, ko je podjetje kupilo neko drugo korejsko avtomobilsko znamko, Geohwa Co. Šlo je za terensko vozilo, na videz močno podobno vozilom znamke Jeep, njegov slogan pa je bil 'Korean can do', Korejec zmore.

Po propadlem partnerstvu s Panther-Westwindsom je Kon nadaljeval iskanje novega partnerja in ga leta 1991 našel v najstarejši avtomobilski znamki na svetu, Mercedes-Benzu. Novo partnerstvo je bilo za znamko izrednega pomena. Ne le da je dobila dostop do tehnologij nemškega velikana in jih pozneje tudi s pridom uporabljala, partnerstvo je SsangYongu pomagalo tudi pri vstopu na evropski trg. Rezultat je bil seveda prvi avtomobil, razvit pod okriljem SsangYonga. To je bil model Musso, ki je na zadku ponosno nosil znak 'Powered by Mercedes-Benz', kar mu je nedvomno pomagalo pri ustvarjanju ugleda, kakršnega je dobil v prihodnjih letih, s tem pa tudi znamka. Mercedesu je partnerstvo medtem pomagalo pri razvoju lastnega športnega terenca, modela ML.

Partnerstvo je bilo v prihodnjih letih uspešno za obe strani. Mercedes-Benz je predstavil uspešnega ML-a in dejansko začel popularizacijo športnih terencev v svetu, SsangYong pa je predstavil nadaljevanje modela Korando v obliki Koranda 2. Z uspešnim delovanjem je seveda pritegnil pozornost konkurence, znamke Daewoo, ki je leta 1997 odkupila večinski lastniški delež v podjetju, in začele so se težave, ki pa so se pokazale šele čez nekaj let.

Še ena žrtev krize in mahinacij

Leta 2001 – Daewoo se je zaradi finančnih težav takrat že umaknil iz lastniške strukture – je SsangYong predstavil verjetno najprestižnejšega terenca do takrat, model Rexton, za katerega je svoje znanje znova posodil Mercedes-Benz. Le tri leta pozneje pa je pod novim večinskim lastništvom kitajskega koncerna SAIC na cesto zapeljal SsangYongov prvi veliki enoprostorec, model Rodius. Avtomobil je v javnosti naletel na izredno mešane odzive, ne nazadnje je bil neuradno izbran za najgrši avtomobil v zgodovini.

SsangYong je po letu 2004 živel dvojno zgodbo. Na eni strani se je trudil izpolnjevati zahteve vedno bolj petičnih kupcev, kar je počel z vedno bolj prestižnimi modeli, kot je bil Chairman, na drugi pa z vedno bolj omejenimi sredstvi. Ko je torej nastopila gospodarska kriza, je znamka po zabeleženi izgubi 75,86 milijona evrov oz. 86,17 milijona dolarjev januarja leta 2009 objavila stečaj. Krivca za nastalo situacijo, koncern SAIC, so pozneje sodno preganjale tudi korejske oblasti, saj naj bi v času lastništva izčrpavalo omenjeno avtomobilsko znamko.

Čeprav je stečaju SsangYonga sledil bankrot, pa korejska znamka le ni utonila v pozabo. Rešitelj se je našel že avgusta 2010, prišel pa je v obliki indijskega avtomobilskega giganta Mahindra. Znamka se tako počasi vrača nazaj na stara pota, a z novo vizijo, novimi lastniki in novo tehnologijo, lastnimi elektrificiranimi pogonskimi sklopi in naprednimi koncepti, kakršen je SIV-2. Pet modelov v ponudbi pa na drugi strani vzbuja upanje, da so pred znamko (še) lepši časi.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri