Konferenca e-Mobilnost v občinah 2019: med mestnimi občinami najboljša Ljubljana, med občinami Bled

Na konferenci smo lahko spoznali številne dobre prakse iz tujine, pa tudi napredek, ki se kaže na naših tleh.

Konferenca e-Mobilnost v občinah 2019: med mestnimi občinami najboljša Ljubljana, med občinami Bled (foto: Saša Kapetanovič) Saša Kapetanovič
29. 3. 2019

O električnih avtomobilih in elektromobilnosti zadnje čase tudi na straneh Avto magazina pišemo vedno več, vendar pa večina novic prihaja iz tujine. A tudi v domačih krogih se po nekajletnem zatišju zadeve znova začenjajo premikati v pravo smer. To smo ne nazadnje spoznali tudi na konferenci e-Mobilnost v občinah 2019, k jo je v kongresnem centru na Brdu pripravila medijska hiša Adria media v sodelovanju z E-mobility.si.

Srečanje na Brdu je bilo tako namenjeno predstavitvam dosedanjih dosežkov občin in prepoznavanju dobrih domačih praks, načrtov na področju e-mobilnosti na državni ravni, pa tudi primerom dobrih praks domačih podjetij in podjetij ter organizacij iz tujine. Ob tem je treba omeniti ravno številčno udeležbo tujih gostov, med katerimi je bil tudi veleposlanik Kraljevine Norveške, ekscelenca Olav Berstad.

Uvod v dogodek je tako minil v znamenju dosežkov ministrstev na področju razvoja in promocije e-mobilnosti v Sloveniji, kjer je v zadnjih letih opazen napredek naredilo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Omenjeno ministrstvo je namreč od leta 2016 do danes na tem področju razpisalo 11 razpisov v skupni vrednosti 212 milijonov evrov, hkrati pa trenutno na tem področju sodeluje pri 30 različnih projektih.

Izmenjava znanj z najboljšimi

Med tujimi predavatelji je sicer treba izpostaviti tri posameznike iz Nizozemske, Norveške in Madžarske:

  • Baerte de Brey je predstavil delovanje nizozemskega centra za inovacije na področju e-mobilnosti ElaadNL, ki si med drugim prizadeva za uresničitev nacionalnega cilja zmanjšanja izpustov CO2 do leta 2030 za polovico, hkrati pa popolno elektrifikacijo javnega prometa in širitev mreže polnilnic.
  • Mag. Silje Fines Wannebo je predstavnica Norveškega združenja električnih vozil, s 70.000 člani največjega tovrstnega združenja na svetu, ki hkrati deluje na prostovoljni ravni. Namen združenja je povezovanje proizvajalcev, distributerjev in uporabnikov električnih vozil ter posledično električne energije. Želja in načrt omenjenega združenja je, da bi do leta 2025 na Norveškem ukinili prodajo vozil na fosilna goriva.
  • Balazs Fejes je predstavil primere dobre prakse v Budimpešti, ki na eni strani spodbuja k uporabi vozil s pogonom na elektriko – od subvencij za nakup električnih polnilnic do ugodnosti za lastnike električnih avtomobilov – do uporabe javnega prevoza na drugi. Velik poudarek je tako namenjen promociji uporabe avtobusov, koles in tramvajev, s čimer bi pripomogli tudi k zmanjševanju gneče v mestih, h kateri ne nazadnje pripomorejo tudi električni avtomobili. Na Madžarskem se sicer razvija testni poligon Zala Zone, ki bi lahko v prihodnje zelo prispeval k razvoju električnih in avtonomnih vozil.

A čeprav so države, kot so Nizozemska, Norveška in ne nazadnje Madžarska, izredno razvite na področju e-mobilnosti, tudi pri nas delujejo različna podjetja, organizacije in občine, ki so v zadnjih letih naredili velik napredek na področju e-mobilnosti. Svoje dejavnosti so tako predstavili v sklopu okrogle mize, pozneje pa še na individualnih predavanjih, kjer so sodelovali:

  • Eles s predstavitvijo koncepta celostnega razvoja infrastrukture za masovno polnjenje e-vozil pod vodstvom magistra Uroša Salobirja.
  • Petrol s celovitimi rešitvami E-mobilnosti za mesta.
  • Renault Nissan Slovenija s predstavitvijo flote električnih vozil obeh znamk.
  • Autocommerce, ki je predstavil dosežke znamke Mercedes-Benz na področju e-mobilnosti.
  • rVbikes, katerih največja novost je modularno električno vozilo za prilagodljivo uporabo v skupnostih.
  • Pošta Slovenije, ki v svojem voznem parku že nekaj let vzdržuje rastočo floto električnih vozil.
  • Mestna občina Ljubljana.

Ravno Mestna občina Ljubljana v Sloveniji velja na tem področju za najbolj razvito. Ne nazadnje je v prestolnici vse bolj razširjen sistem souporabe (električnih) avtomobilov, sistem souporabe koles, za promet je zaprt mestni center, dodano vrednost razvejani mreži avtobusov mestnega prometa pa dajejo parkirišča sistema Park & Ride. To so bili tudi nekateri izmed argumentov, zakaj je bila Ljubljana izbrana kot najboljša mestna občina v Sloveniji na področju e-mobilnosti. Drugo mesto je pripadlo Mestni občini Maribor, tretje pa Mestni občini Novo mesto.

Med občinami je pričakovano prvo mesto osvojil Bled, ki podobno kot Ljubljana že nekaj let vztrajno predstavlja različne oblike trajnostne mobilnosti, poleg tega pa sodeluje v različnih mednarodnih projektih. Na Bledu tako že nekaj časa ponujajo možnost izposoje električnih koles, v uporabi je flota električnih vozil, elektrificirati pa nameravajo še vozila komunalnih služb ter turistični vlak, ki vozi okrog jezera. Drugo mesto je med občinami osvojila Sežana, tretje pa Piran.

Pokrovitelji:

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri