Renault ima rešitev za odslužene baterije električnih avtomobilov

Čeprav ni pretirano zmogljiv, je električni gliser zanimiva ideja, ki bi jo bilo moč v prihodnje z razvojem tehnologij polnjenja in pa samih baterijskih sklopov še precej izboljšati.

Renault ima rešitev za odslužene baterije električnih avtomobilov (foto: Renault) Renault
7. 11. 2019

Kaj storiti z izrabljenimi baterijskimi sklopi po tem, ko so bili zaradi izrabljenosti vzeti iz avtomobilov, je ena izmed najbolj vročih tem, ko pride do električnih vozil. Zlasti med tistimi, ki niso posebno navdušeni nad njimi. A praksa kaže, da s tem v prihodnosti ne bo težav. Avtomobilski proizvajalci so jih namreč že začeli uporabljati kot hranilnike električne energije in za različne druge namene, zanimivo rešitev na tem področju pa je v Parizu predstavil tudi Renault.

Na žalost gre le za prototip, pa vendar: Renault se je odločil in v sodelovanju s podjetjem Siene Alliance izrabljene baterijske sklope, ki pa še vedno premorejo okrog  80 odstotkov kapacitete novih sklopov, namestil na gliser, na katerem bodo poganjali dva elektromotorja z močjo 10 kilovatov. Na čoln so namestili štiri baterijske sklope s skupno maso 278 kilogramov, ki bodo zadostovali za približno dve uri vožnje z do največ osmimi potniki na krovu.

Ideja za realizacijo?

»Ponosni smo, da smo ob boku podjetij Siene Alliance in Green-Vision sodelovali pri projektu Black Swan (Črni labod). Takšen pristop je namreč vnovič dokazal, da izrabljeni baterijski sklopi v vlogi hranilnikov električne energije predstavljajo pomemben člen pri pospeševanju prehoda na električni transport,« je dejal Gilles Normand, podpredsednik Renaultovega oddelka za električne avtomobile.

Črni labod kot rečeno ostaja koncept, hkrati pa ne gre za čoln, ki bi bil posebno zanimiv za širšo uporabo. Ker par motorjev zmore le 20 kilovatov moči, od njega ne moremo pričakovati ravno visokih hitrosti, omejuje pa ga tudi čas polnjenja baterijskih sklopov, ki znaša med dvema in tremi urami. A vendarle gre za rešitev, ki bi ob nadaljnjem razvoju lahko našla svoj prostor na rekah, ki tečejo skozi mestna središča (električni čolni in barke tam sicer niso nič novega). Hkrati so pri Renaultu na ta način vrgli kost tudi ladijskemu prometu, ki je v zadnjem času prav tako na udaru kritik, saj raziskave kažejo, da največje ladje izločajo precej večje količine škodljivih izpustov kot cestni promet.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri