V Evropi čedalje več električnih in hibridnih vozil

Elektrifikacija se širi in čedalje več modelov je na voljo v hibridni ali celo povsem električni različici. Svoje dodaja tudi Evropska unija z novimi regulacijami na področju izpustov CO2.

V Evropi čedalje več električnih in hibridnih vozil (foto: Audi) Audi
24. 3. 2019

Do zdaj je kot eden izmed razlogov za to, da pravega razmaha elektrificiranih vozil še ni bilo, veljalo pomanjkanje izbire. Kupci med električnimi vozili in priključnimi hibridi preprosto niso našli tistega, kar bi res želeli, toda situacija se spreminja. Proizvajalci namreč pripravljajo čedalje več elektrificiranih modelov, da bi zadostili novim pravilom o izpustih, ki bodo v EU začeli veljati prihodnje leto.

Število različnih modelov električnih vozil v Evropi se bo letos v primerjavi s prejšnjim povečalo z 18 na 24 (odvisno od trga), saj prihajajo Audi e-tron, Tesla Model 3, Mercedes-Benz EQC, Mini EV in povsem električni Volvo XC40, v te številke pa niso všteti redkejši, nišni modeli. Število priključnih hibridov pa se bo letos skoraj podvojilo, saj bo na voljo kar 53 različnih modelov (27 lani). Pravi poskok in popestritev ponudbe pa nas čakata v prihodnjem letu. Izbirali naj bi lahko med kar 48 električnimi avtomobili ter skoraj sto priključnimi hibridi.

Pomemben akter na tem področju zagotovo postaja skupina Volkswagen s svojo platformo MEB za električna vozila. Prva s to platformi prihaja z Golfom velikostno primerljiva kombilimuzina I.D., kmalu pa bodo vozila na platformi MEB predstavili tudi pri Audiju, Škodi in Seatu. Nemci napovedujejo, da bodo vozila na tej platformi lahko opravila več kot 550 km pred naslednjim polnjenjem, torej postaja ogrožen še en do zdaj precej trden argument zagovornikov vozil z agregati na fosilna goriva.

Ob teh napovedih seveda ni naključje, da bo ravno v letu 2020, ko pričakujemo resničen preboj elektrificiranih vozil, Evropska unija začela finančno kaznovati proizvajalce, ki ne bodo dosegali dogovorjenih povprečnih izpustov CO2. Tako pri PSA-ju zagotavljajo, da je njihov edini cilj doseči cilje na področju izpustov v prihodnjem letu, letos pa zato napovedujejo elektrifikacijsko ofenzivo. Francozi bodo tako predstavili priključnohibridne različice Peugeota 508 in 3008 ter Oplovega Grandlanda X, manjši električni avtomobili, kot so Peugeot 208e, Opel Corsa in DS3 Crossback, pa bodo kupcem na voljo prihodnje leto.

V Evropi velja splošno prepričanje, da bodo zgledu PSA sledili tudi drugi avtomobilski proizvajalci in si za glavni cilj postavili doseganje evropskih norm na področju izpustov, kar pa morda ne bo tako preprosto. Evropa je namreč pogoje zastavila precej strogo. Za izračunavanje povprečij namreč velja, da vsako vozilo, ki v zrak izpusti manj kot 50 g CO2 na kilometer, šteje za dve vozili v letu 2020, 1,67 vozila v letu 2021, 1,33 vozila v letu 2022 ter eno vozilo v letu 2023. Pozneje bo za proizvajalce postalo še težje. Do leta 2025 bodo namreč morali izpuste CO2 znižati za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2021, do leta 2035 pa kar za 37,5 odstotka.

Elektrika (in elektrifikacija) torej vsekakor ostajata. Zahteve uradnikov so stroge, tehnologija napreduje, doseg električnih vozil se povečuje, izboljšuje se infrastruktura. Ko bodo vsi najpomembnejši proizvajalci z največjimi tržnimi deleži res razkrili vse svoje karte, pa bo to zagotovo vplivalo tudi na cenovno politiko in omogočilo pravi prodajni bum elektrificiranih vozil – najverjetneje tudi pri nas.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri